Jedro

Tožnik napačno šteje, da bi moralo sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks upoštevati izvršbe, ki mu zmanjšujejo dohodek. Skladno z ZSVarPre je edini odhodek, ki se upošteva pri izračunu dohodka prosilca, preživnina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks (I. točka izreka). Sklenilo je, da se mu dovoli obročno plačilo sodne takse za vloženo tožbo z dne 3. 6. 2024 v znesku 255 EUR v petih mesečnih obrokih po 51 EUR (II. točka izreka). Naložilo mu je, da mora plačati sodno takso za vloženo začasno odredbo dne 3. 6. 2024 v znesku 30 EUR (III. točka izreka).

2.Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ga oprosti plačila sodnih taks v vseh postopkih prvostopenjskega sodišča oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne drugemu prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Izpostavlja, da je že od leta 1995 dalje procesno in pravdno nesposoben ter brez prihodkov. Zaradi neupoštevanja njegove socialne stiske in pravdne nesposobnosti so vse odločitve sodišč do leta 2013 nezakonite, kar je predvsem očitno pri nezakonitih izvršbah. Navaja, da je iz psihiatričnega mnenja mag. A. A., ki ga prilaga pritožbi poleg psihiatričnega mnenja dr. B. B., jasno razvidno, da je vsesplošno nasilništvo organov in sodišč posledica nezakonitih sodb v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v katerem je nastopal gluh in duševno bolan ter brez denarja za odvetnika. Od leta 1996 dalje je bil prijavljen kot brezposelna oseba na Zavodu za zaposlovanje. Izpostavlja, da prvostopenjsko sodišče pri izdaji sklepa ni upoštevalo sodnih izvršb na pokojnino pritožnika in je posledično napačno ugotovilo, da pritožnik s prejemki v višini 952,76 EUR mesečno presega dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka v višini 969,76 EUR. Dne 4. 8. 2023 so ga prizadele še poplave, v katerih je izgubil ali mu je bilo uničeno premoženje, ki mu je še ostalo po večletnem socialnem in psihičnem nasilju organov.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks določa Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v 11. členu. Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 12.a člena ZST-1). Ne glede na navedeno je do celotne oprostitve plačila sodnih taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1). V 13. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (t. j. Zakon o socialno varstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre). Po določilu prvega odstavka 8. člena ZSVarPre v povezavi s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, znaša od 1. 3. 2024 osnovni znesek minimalnega dohodka 484,88 EUR, njegov dvakratnik pa torej 969,76 EUR.

5.Tožnik v pritožbi predvsem opisuje krivično postopanje sodišč v preteklosti, v zvezi s svojim premoženjskim stanjem pa navaja, da mesečno prejema 952,76 EUR, da so mu poplave uničile premoženje in da prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo sodnih izvršb na njegovo pokojnino.

6.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče ob vpogledu v razpoložljive evidence ugotovilo, da je tožnik v obdobju od marca do maja 2024 prejel dohodek iz naslova pokojnine v višini 3.530,94 EUR, kar mesečno znaša 1.176,98 EUR. Sicer je lastnik motornega kolesa, kolesa z motorjem, osebnega avtomobila in tovornega vozila, drugega premoženja pa nima.

7.Tožnik v pritožbi ne navaja, katero premoženje naj bi mu uničile poplave, a prvostopenjsko sodišče njegovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni zavrnilo zaradi njegovega premoženja. Zavrnilo ga je, ker njegov mesečni dohodek presega dvakratni znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožnik napačno šteje, da bi moralo sodišče pri tem upoštevati izvršbe, ki mu ta dohodek zmanjšujejo. Skladno z ZSVarPre je edini odhodek, ki se upošteva pri izračunu dohodka prosilca, preživnina (14. člen ZSVarPre). Sicer tožnik sploh ni navedel, kakšne izvršbe naj bi imel in v kolikšni višini. Prvostopenjsko sodišče pa je pravilno upoštevalo, da ima tožnik zaradi drugih odprtih sodnih postopkov več taksnih obveznosti in zato izpolnjuje pogoje za obročno plačilo sodnih taks. Po presoji pritožbenega sodišča ob upoštevanju navedenega s plačilom mesečnega obroka sodne takse za tožbo v višini 51 EUR in plačila sodne takse za predlog za začasno odredbo v višini 30 EUR ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.

8.Tožnik torej ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo njegovo dohodkovno stanje in utemeljeno zavrnilo njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse, pravilno pa je ugodilo podrednemu predlogu za obročno plačilo.

9.Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na katere v povezavi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

-------------------------------

1Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/1 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 8, 8/1, 14 Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13