Jedro

S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le oprave izvršbe (sklep o izvršbi v ožjem smislu), temveč s t. i. kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije ni mogoče, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.

Sodišče prve stopnje je po opravljenih poizvedbah ugotovilo, da dolžnik nima odprtega transakcijskega računa pri nobeni od organizacij za plačilni promet v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno v konkretnem primeru krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, ki bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo, ni mogoče določiti, kar pomeni, da predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti in sodišče Republike Slovenije (že zato) ni pristojno za odločanje o upnikovem predlogu za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da sodišče Republike Slovenije ni pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo (I. točka izreka sklepa), zato je predlog za izvršbo z dne 16. 1. 2018 zavrglo (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik, ki se sklicuje na določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000. Navaja, da uredba določa, kje lahko upnik sproži sodni postopek v gospodarskih sporih za tuja podjetja. Osnovno pravilo glede sodne pristojnosti po uredbi pravi, da se tožba lahko vloži v državi, kjer ima dolžnik prebivališče, oziroma v državi, kjer pride do izpolnitve obveznosti. Za kraj izpolnitve obveznosti se pri prodaji blaga šteje kraj, kamor je bilo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno, pri opravljanju storitev pa kraj, kjer so storitve bile opravljene ali bi morale biti opravljene. Kraj izpolnitve obveznosti je v predmetni zadevi nedvomno Maribor, saj je bilo blago s strani dolžnika prevzeto in odpeljano iz naslova upnika. Kot TRR je naveden račun v tujini, saj dolžnik računa v Sloveniji nima, vendar uredba ne predvideva takšne izjeme. Predlaga spremembo sklepa tako, da se dovoli predlagana izvršba.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je upnik s sedežem v Republiki Sloveniji dne 16. 1. 2018 predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper dolžnika s sedežem v Nemčiji, kot edino izvršilno sredstvo pa je predlagal izvršbo na denarna sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet v Nemčiji. Sodišče prve stopnje je razmerje med strankama pravilno prepoznalo kot razmerje z mednarodnim elementom, in ker sta oba udeleženca postopka iz držav članic Evropske unije (Slovenija in Nemčija), je kot podlago za odločanje pravilno uporabilo Uredbo Sveta (ES) številka 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba I, v nadaljevanju Uredba).

5. Za presojo pristojnosti slovenskega sodišča je treba uvodoma presoditi pravno naravo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po določbi tretjega odstavka 44. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine naloži dolžniku, da v osmih oziroma treh dneh po vročitvi sklepa plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški, ter dovoli predlagano izvršbo za poplačilo upnikove terjatve. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine gre tako za sodni postopek, ki je sestavljen iz postopka za izdajo plačilnega naloga in postopka dovolitve izvršbe, po svoji pravni naravi pa je to enoten kombiniran postopek. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne dovoli le oprave izvršbe (sklep o izvršbi v ožjem smislu), temveč s t. i. kondemnatornim oziroma naložitvenim delom sklepa izda tudi plačilni nalog, obe odločitvi pa sprejme istočasno in v istem pravnem aktu.1 Smisel in cilj postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine je vedno dvojen: izdaja plačilnega naloga za zahtevano terjatev kot izvršilnega naslova in dovolitev izvršbe. Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije ni mogoče, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.

6. V zvezi z delom predloga za izvršbo, ki se nanaša na dovolitev izvršbe, je treba uporabiti določbo o izključni pristojnosti sodišča v 5. točki 22. člena Uredbe, ki določa, da so v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb (ne glede na stalno prebivališče) izključno pristojna sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena.2

7. Uredba ureja le mednarodno pristojnost, medtem ko za določitev krajevno pristojnega sodišča veljajo pravila domačega prava3 - v konkretnem primeru pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj je bil predlagan izvršilni postopek. Po določbah ZIZ je krajevna pristojnost vezana na izvršilna sredstva in je izključna.4 Po tretjem odstavku 40.c člena ZIZ je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. Ker je v konkretnem primeru upnik zoper dolžnika, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, predlagal le izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, se krajevna pristojnost sodišča, ki bo po pravnomočnosti vodilo izvršilni postopek in v njem odločalo, določi po območju, na katerem ima v Republiki Sloveniji sedež dolžnikov dolžnik - t.j. organizacija za plačilni promet, pri kateri so dolžnikova denarna sredstva (136. člen ZIZ v zvezi s 100. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je po opravljenih poizvedbah ugotovilo, da dolžnik nima odprtega transakcijskega računa pri nobeni od organizacij za plačilni promet v Republiki Sloveniji. Glede na navedeno v konkretnem primeru krajevne pristojnosti slovenskega sodišča, ki bo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo, ni mogoče določiti, kar pomeni, da predlagane izvršbe v Republiki Sloveniji ni mogoče opraviti in sodišče Republike Slovenije (že zato) ni pristojno za odločanje o upnikovem predlogu za izvršbo. Sicer pa je tudi iz upnikovih navedb v predlogu za izvršbo in v pritožbi razvidno, da upnik kljub vložitvi predloga za izvršbo v Republiki Sloveniji dejansko sploh ne želi, da bi se tu opravila izvršba (v predlogu za izvršbo je upnik navedel št. računa pri banki, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, poleg tega pa tudi ni navedel nobenega sodišča, ki naj bi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravljalo izvršbo). Sodišče prve stopnje se je tako po uradni dolžnosti upravičeno izreklo za nepristojno za odločanje o upnikovem predlogu za izvršbo in ta predlog zavrglo (tretji odstavek 18. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ; prim. tudi 25. člen Uredbe - če naj se predlagana izvršba dejansko opravi na dolžnikov račun v Nemčiji, je podana izključna pristojnost tamkajšnjega sodišča).5

8. Sodišče Republike Slovenije glede na vse obrazloženo torej ni pristojno za odločanje o dovolitvi izvršbe, zato za odločanje v predmetni zadevi niso pravno pomembne obširne pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje mednarodno pristojnost slovenskega sodišča presojati ob upoštevanju določb 5. člena Uredbe, ki opredeljuje pristojnost države članice po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti med strankama. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kot že rečeno, ni zgolj tožba oziroma predlog za izdajo plačilnega naloga, temveč tudi predlog za dovolitev predlagane izvršbe. Tako tudi v primeru, da bi bilo slovensko sodišče pristojno za odločanje o plačilnem nalogu (kondemnatornem delu predloga za izvršbo), to ne bi zadostovalo za pristojnost sodišča Republike Slovenije za odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot celoti.6

9. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-1273/07 z dne 22. 5. 2008. 2 Prim. VSL Sklep II Ip 1706/2010 z dne 9. 11. 2010. 3 Tako dr. Aleš Galič v: Pristojnost ter priznanje in izvršitev sodb v civilnih in gospodarskih zadevah, Podjetje in delo, letnik 2005, št. 6 (datum objave: 13. 10. 2005), str. 1118, 2. točka. 4 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 119/2004 z dne 16. 12. 2004 in I R 81/2006 z dne 14. 9. 2006. 5 Prim. VSL sklep II Ip 2486/2014 z dne 2. 7. 2014. 6 Prim. VSL sklep III Ip 294/2012 z dne 23. 5. 2012.