Jedro

Sodišče je napačno uporabilo določili, ki opredeljujeta pojem dopolnilne table „dovoljeno za lokalni promet“ in zaradi tega ni presojalo storilčevih navedb, da je tistega dne opravljal lokalni promet. Gre za navedbo, ki je odločilna za presojo, ali je za storilca na navedenem cestnem odseku veljala osna obremenitev šestih ton, določena z znakom II-23 ali splošna osna obremenitev desetih ton.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Grosuplje je dne 8. 8. 2013 zoper storilca B. T. izdal plačilni nalog št. 0000106677438 zaradi prekrška po četrti alineji v zvezi z drugo alinejo tretjega odstavka 37. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). Storilcu je na podlagi navedenega zakonskega določila izrekel globo v višini 900,00 EUR.

Okrajno sodišče v Grosupljem je zahtevo za sodno varstvo storilca zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Vložnica navaja, da sodba nima razlogov o navedbah kršitelja, da je na cestnem odseku št. 1347 v naselju Temenica opravljal lokalni promet. Gre za izjemo, določeno z dopolnilno tablo, zaradi katere omejitev šestih ton osne obremenitve, ki je za konkretni cestni odsek določena z znakom za izrecne odredbe, ne velja za lokalni promet. Po prepričanju vložnice gre za relevantna in konkretizirana zatrjevanja, od ocene katerih je odvisna odločitev o tem, ali je kršitelj prekoračil dovoljeni osni pritisk in s tem izpolnil zakonske znake prekrška. Vložnica navaja, da so razlogi sodbe v delu, kjer storilcu očitajo, da pri sebi ni imel dovoljenja za izredni prevoz, nerazumljivi. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. V obravnavanem primeru iz podatkov spisa izhaja, da je prekrškovni organ storilcu prekrška z izpodbijanim plačilnim nalogom izrekel globo v višini 900,00 EUR. Zoper navedeni plačilni nalog je storilec prekrška dne 14. 8. 2013 vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je navedel, da na navedenem cestnem odseku stoji prometni znak št. II-23 (prometni znak "prepovedan promet za vozila z večjo osno obremenitvijo od določene") z dopolnilno tablo „dovoljeno za lokalni promet“, kar pomeni, da lahko voznik, ki opravlja lokalni promet, prekorači osno obremenitev šestih ton, ki je določena v konkretnem primeru. Storilec je navedel, da je dne 8. 8. 2013 opravljal lokalni promet, ker je tovor, ki ga je prevažal, naložil v peskokopu v Ježcah, kar izhaja iz zapisnika o tehtanju motornega vozila. Sodišče je z izpodbijano sodbo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo. V razlogih sodbe je v zvezi z navedbo kršitelja, da je opravljal lokalni promet, obrazložilo, da dopolnilna tabla „dovoljeno za lokalni promet“ ne dovoljuje, da bi se v primeru lokalnega prometa predpisana osna obremenitev smela prekoračiti. Prometni znak II-23 na navedenem cestnem odseku prepoveduje prekomerno obremenjevanje ceste, ker bi se sicer cesta poslabšala oziroma uničila. Začasna prekomerna obremenitev je dovoljena le na podlagi dovoljenja za izredni prevoz, ki pa ga storilec ni imel. 5. Znak "prepovedan promet za vozila z večjo osno obremenitvijo od določene" (prometni znak II-23) označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vozila z večjo osno obremenitvijo od obremenitve, ki je označena na znaku (23. točka 14. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, v nadaljevanju Pravilnik). V konkretnem primeru prometni znak prepoveduje promet za vozila z večjo osno obremenitvijo od šestih ton. Pod navedenim znakom je dopolnilna tabla (IV-5) „dovoljeno za lokalni promet“. Dopolnilne table IV-5 po določbi pete alineje prvega odstavka 28. člena Pravilnika vsebujejo natančnejše pojasnilo znaka z besedami ali kako drugače, če to ni jasno določeno s simbolom znaka. Pomen konkretne dopolnilne table „dovoljeno za lokalni promet“ pa je določen v prvem odstavku 37. člena ZCes-1, ki določa, da se v primeru omejitve uporabe javne ceste za posamezno vrsto vozil lahko uporaba te ceste dovoli za lokalni promet. Glede na navedeno hkratna postavitev prometnega znaka II-23 in dopolnilne table IV-5 pomeni, da je na konkretnem cestnem odseku prepovedan promet za vozila z večjo osno obremenitvijo od šestih ton; v primeru, ko gre za vozila, ki opravljajo lokalni promet, pa omejitev šestih ton osne obremenitve ne velja, temveč velja splošna osna obremenitev desetih ton, ki je določena v Prilogi II Pravilnika o delih in opremi vozil. Drugi odstavek 37. člena ZCes-1 pa določa, da je lokalni promet na območju omejene uporabe javne ceste promet motornih vozil, ki imajo na tem območju izhodišče ali cilj, promet motornih vozil, katerih vozniki, lastniki ali imetniki pravice uporabe imajo na tem območju stalno ali začasno prebivališče, promet motornih vozil, ki so v lasti oziroma v uporabi pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje prevozov, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče, ali avtošole, ki ima na tem območju sedež ali podružnico in urejeno parkirišče. 6. Iz obrazložitve pravnomočne sodbe izhaja, da je sodišče napačno uporabilo določili pete alineje prvega odstavka 28. člena Pravilnika in prvega odstavka 37. člena ZCes-1, ki opredeljujeta pojem dopolnilne table „dovoljeno za lokalni promet“. Sodišče je presodilo, da dopolnilna tabla „dovoljeno za lokalno promet“ ne dopušča izjeme glede osne obremenitve šestih ton, ki je določena s prometnim znakom II-23, kar ni v skladu s peto alinejo prvega odstavka 28. člena Pravilnika in prvim odstavkom 37. člena ZCes-1, ki določata, da dopolnilna tabla „dovoljeno za lokalni promet“ natančneje pojasnjuje prometni znak II-23 tako, da se v primeru omejitve uporabe javne ceste za posamezno vrsto vozil (v konkretnem primeru omejitev osne obremenitve vozila) lahko uporaba te ceste dovoli za lokalni promet. V posledici napačne razlage in uporabe navedenih materialnih določb sodišče ni presojalo storilčevih navedb iz zahteve za sodno varstvo, da je dne 8. 8. 2013 opravljal lokalni promet. Gre za navedbo, ki je odločilna za presojo, ali je za storilca na navedenem cestnem odseku veljala osna obremenitev šestih ton, določena z znakom II-23 ali splošna osna obremenitev desetih ton. Od presoje sodišča, ali je storilec opravljal lokalni promet, je odvisen obstoj enega izmed zakonskih znakov prekrška po četrti alineji v zvezi z drugo alinejo tretjega odstavka 37. člena Zakona o cestah. Konkretizacija zakonskega znaka prekrška predstavlja odločilno dejstvo, o katerem sodba nima razlogov, zato je po presoji Vrhovnega sodišča podana kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. C.

7. Ker je v izpodbijani pravnomočni sodbi podana kršitev po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1, je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču v novo odločanje (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1). V ponovljenem postopku se bo sodišče vsebinsko opredelilo do bistvene navedbe zahteve za sodno varstvo.