Jedro

Iz določbe 67. člena ZPP izhaja, da je sodišče, na katerega je bila prenesena pristojnost po tej določbi, dolžno postopati v zadevi, torej je dolžno opraviti vsa potrebna procesna dejanja. Navedeni člen ne določa, da bi moralo sodišče, na katerega je bila prenesena pristojnost, postopek začeti znova ali da ne bi smelo upoštevati dejanj, ki jih je opravilo sodišče, s katerega je bila pristojnost prenesena.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. P 24/2005 z dne 6.9.2005 odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni plačati toženi stranki separatne pravdne stroške, priglašene na naroku dne 29.9.2004, v znesku 9.900,00 SIT. S sklepom opr. št. P 24/2005 z dne 7.9.2005 pa je odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 8 dni priči N.R. Plačati stroške udeležbe na naroku z dne 10.1.2005 v skupnem znesku 17.800,00 SIT.

Zoper navedena sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka. V obeh pritožbah navaja enako, in sicer, da ne izpodbija upravičenosti tožene stranke do separatnih stroškov in upravičenosti priče N. R. do stroškov udeležbe na naroku, ampak da izpodbija legitimnost in pristojnost Okrajnega sodišča v L. za izdajo izpodbijanih sklepov. Pravi, da je bilo Okrajno sodišče v T. izločeno iz vodenja tega postopka na predlog tožeče stranke in da bi moralo Okrajno sodišče v L., ki je bilo določeno za vodenje postopka, pričeti pravdni postopek znova od začetka, ne pa ga nadaljevati tam, kjer je končalo Okrajno sodišče v T. pred izločitvijo. Ker Okrajno sodišče v L. še ni pričelo postopka v tej zadevi, je nepristojno za izdajo izpodbijanih sklepov iz preteklih pravdnih dejanj Okrajnega sodišča v T., ki bi bilo glede na procesne določbe, edino v tej fazi postopka pristojno za izdajo izpodbijanih sklepov, vendar pa zaradi izločitvenega postopka ni več pristojno.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je v tej zadevi vložila tožbo na Okrajno sodišče v T., ki je opravilo več narokov, med drugim narok dne 10.1.2005, na katerega se nanašajo separatni stroški, odmerjeni v izpodbijanih sklepih sodišča prve stopnje toženi stranki in priči N.R.. V tej zadevi je tožena stranka v vlogi z dne 10.3.2005 najprej predlagala izločitev vseh sodnikov Okrajnega sodišča v T. za odločanje v tej zadevi, ker je tožeča stranka v delovnem razmerju pri tem sodišču. V vlogi z dne 11.3.2005 pa je ta predlog umaknila in namesto njega iz istega razloga predlagala prenos pristojnosti. Vrhovno sodišče RS je njenemu predlogu ugodilo in s sklepom I R 39/2005 z dne 24.3.2005 na podlagi 67. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004) odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi kot drugo stvarno pristojno sodišče Okrajno sodišče v L., ki je nato razpisalo narok za glavno obravnavo in izdalo izpodbijana sklepa. V 67. členu ZPP je določeno, da lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Iz navedene določbe izhaja, da je sodišče, na katerega je bila prenesena pristojnost po tej določbi dolžno postopati v zadevi, torej je dolžno opraviti vsa potrebna procesna dejanja. Navedeni člen ne določa, da bi moralo sodišče, na katerega je bila prenesena pristojnost, postopek začeti znova ali da ne bi smelo upoštevati dejanj, ki jih je opravilo sodišče, s katerega je bila pristojnost prenesena. Tudi za primere - ki so podobni situaciji v tej zadevi - ko se sodišče izreče za krajevno nepristojno in odstopi zadevo pristojnemu sodišču (3. odst. 22. člena ZPP) in sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, nadaljuje postopek, kot da bi se bil začel pred njim (4. odst. 22. člena ZPP), je določeno, da pravdna dejanja nepristojnega sodišča niso brez veljave samo zato, ker jih je opravilo nepristojno sodišče. Iz navedenega ne izhaja, da sodišče, na katerega je bila prenesena pristojnost, ne bi smelo opraviti nobenih dejanj, ki bi se nanašala na postopek, ki ga je vodilo sodišče, s katerega je bila prenesena pristojnost, oziroma da ne bi smelo odločiti niti o separatnih stroških postopka. Takšnemu stališču tožeče stranke ne bi bilo mogoče pritrditi niti v primeru, ko bi bila pristojnost z Okrajnega sodišča v T. prenesena na Okrajno sodišče v L. Na podlagi določbe 66. člena ZPP, torej če bi bila pristojnost prenesena potem, ko bi bili vsi sodniki Okrajnega sodišča v T. izločeni, saj niti ta določba ne prepoveduje sodišču, na katerega je bila prenesena pristojnost, da odloča o stroških nastalih pred prenosom pristojnosti. Stališče tožeče stranke, po katerem izpodbijanih sklepov ni bilo pristojno izdati Okrajno sodišče v L. je tako zmotno in nedosledno, saj bi po takšnem stališču za izdajo izpodbijanih sklepov ne bilo pristojno niti Okrajno sodišče v L., niti Okrajno sodišče v T..

Ker pritožbi tožeče stranke nista utemeljeni in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP obe pritožbi zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje.