Jedro

Zaradi napačne uporabe materialnega prava denacionalizacijskega postopka ni mogoče obnoviti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo z dne 30.3.2001. Z njo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote L., Izpostava V.R. z dne 8.3.2001, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za obnovo postopka, ki je bil končan z delno odločbo Upravne enote L., Izpostava V.R. z dne 30.10.2000. Tožena stranka navaja, da je tožnik predlagal obnovo postopka, ki je bil končan z delno odločbo, s katero je prvostopni upravni organ zavrnil njegovo zahtevo za vrnitev podržavljenih zemljišč parc. št. 1333 in 1333/1 k.o. V. Obnovo postopka je tožnik zahteval iz obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, ker v denacionalizacijskem postopku naj ne bi bile upoštevane: odločba Tajništva za finance ObLO L.V. z dne 8.6.1959, odločba z dne 23.5.1976 in odločba z dne 18.6.1976. Upravno sodišče v izpodbijani sodbi navaja, da sta prvostopni upravni organ in tožena stranka pravilno predpostavljala, da je tožnik predlagal obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP. Prvostopni upravni organ je pri zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka uporabil kot podlago za odločitev vse odločbe, ki se nanašajo na parcele, ki so predmet odločitve in so bile relevantne za odločitev. Odločbe, na katere se tožnik sklicuje v predlogu za obnovo postopka in zatrjuje, da v postopku niso bile upoštevane, so del upravnega spisa ter jih je upravni organ pridobil po uradni dolžnosti in kot je razvidno iz prvostopne upravne odločbe, tudi upošteval pri svoji odločitvi, kar pa sta v svojih odločbah že pojasnila tako organ prve stopnje kot tožena stranka.

Tožnik vlaga zoper izpodbijano sodbo pritožbo. Navaja, da izpodbijana sodba ne upošteva njegove trditve, da prvostopni upravni organ ni upošteval kot pravno podlago za denacionalizacijo vseh odločb. V delni odločbi, s katero je zavrnil njegov denacionalizacijski zahtevek, ni upošteval odločbe Tajništva za finance ObLO L.V. z dne 8.6.1959 o nacionalizaciji predmetnih parcel. Ta odločba daje pravno podlago za denacionalizacijo. Da so upravni organi in sodišče s svojimi odločbami, taka je tudi njegova, napačno tolmačili Zakon o denacionalizaciji (ZDen) in so zato kršili ustavo, je ugotovilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi, objavljeni v Uradnem listu RS, št. 54/2002 z dne 21.6.2002. Predlaga, da vrhovno sodišče v skladu z določbami ZUP in novim dokazom, ki bi mogel sam zase in v zvezi z že uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, razsodi in razveljavi delno odločbo Upravne enote L., Izpostava V.R. z dne 30.10.2000 in vrne zadevo v ponovno odločanje, ali pa samo odloči o denacionalizaciji navedenih parcel z vrnitvijo v naravi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana sodba je pravilna in zakonita. Tožnik je zahteval obnovo denacionalizacijskega postopka, končanega s pravnomočno delno odločbo upravnega organa prve stopnje z dne 30.10.2000, iz obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP. Tudi po presoji vrhovnega sodišča, treh upravnih odločb, ki naj bi po tožnikovem mnenju predstavljale razlog za obnovo postopka, ni mogoče šteti za nova dejstva in nove dokaze v smislu citirane določbe ZUP. Pravilna je ugotovitev upravnega sodišča, da so vse navedene odločbe del upravnega spisa, ki jih je upravni organ pridobil po uradni dolžnosti in tudi upošteval pri svoji odločitvi. Zato navedene odločbe ne predstavljajo novega dejstva oziroma novega dokaza, zaradi katerega bi bilo mogoče obnoviti že pravnomočno končan denacionalizacijski postopek.

Tožnik se v pritožbi sklicuje na interpretativno odločbo ustavnega sodišča, št. U-I-130/01-18, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 54, dne 21. 6. 2002, po kateri so upravičenci do denacionalizacije prejšnji lastniki nacionaliziranih stavbnih zemljišč, ne glede na to, kdaj jim je bilo stavbno zemljišče odvzeto iz posesti. Kot izhaja iz spisov, je ravno za tak primer šlo v tožnikovi zadevi, v kateri je bila izdana navedena delna odločba z dne 30.10.2000 o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo stavnih zemljišč, ki pa je postala pravnomočna pred objavo citirane ustavne odločbe. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava, upravnega postopka ni mogoče obnoviti. Napačno uporabo materialnega zakona (določb ZDen) bi tožnik moral uveljavljati s pritožbo zoper navedeno prvostopno delno odločbo (237. člen ZUP) in kolikor s pritožbo ne bi uspel, nato tudi s tožbo v upravnem sporu (1.točka 1.odstavka 25. člena ZUS), česar pa po podatkih spisa ni storil. Vrhovno sodišče je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo upravnega sodišča.