Jedro

Sodišče se izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, če je ugovor podan najkasneje v odgovoru na tožbo in če nato (sodišče) to stori do razpisa glavne obravnave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 7.1.2013 je Okrožno sodišče v Novem mestu zavrglo ugovor krajevne pristojnosti, ki so ga dne 4.12.2012 podale toženke.

2. Zoper omenjeni sklep so se toženke pravočasno pritožile. Sklicujejo se na določbo drugega odstavka 22. člena ZPP in poudarjajo, da gre v konkretni pravdi za spor o nepremičninah, za katerega je v skladu s 57. členom ZPP podana izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani (z obravnavanjem pred omenjenim sodiščem bi se tudi bistveno zmanjšali stroški postopka kot tudi poraba časa). Navajajo, da o prenosu krajevne pristojnosti niso bile obveščene. Iz prakse naj bi bilo znano, da sodišča o prenosih krajevne pristojnosti na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih vedno ne obveščajo, in se za okoliščino, da je bila zadeva odstopljena v reševanje sodišču v drugem kraju marsikdaj vidi šele po prejemu vabila na glavno obravnavo.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določbo 1. odstavka 22. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP) se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, če je ugovor podan najkasneje v odgovoru na tožbo in če nato (sodišče) to stori do razpisa glavne obravnave. Ker je bil v predmetni zadevi prvi narok za glavno obravnavo razpisan že za dne 29.10.2009 (zaradi dolgotrajnega a neuspešnega poskusa mirne rešitve spora potem opravljen 29.10.2012), toženke pa so ugovor podale šele dne 4.12.2012, je jasno, da je ta prepozen (1), in je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko ga je zavrglo. Neutemeljeno pa je tudi pritožbeno sklicevanje na drugi odstavek 22. člena ZPP. Omenjena določba daje v primerih, ko je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, možnost sodišču, da se (»lahko«) ob predhodnem preizkusu tožbe po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Ali se bo iz tega razloga tudi izreklo za krajevno nepristojno, sodi zgolj v pristojnost sodišča, medtem ko stranke (tudi če se sodišče, kljub temu da je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, ni izreklo za krajevno nepristojno) v zvezi s tem nimajo prav nobenih upravičenj („ugovorno upravičenje“, katerega imajo, je skupaj s časovnimi okviri za njegovo uveljavljanje urejeno (le) v prvem odstavku istega člena).

6. Ker razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niso podani, prav tako pa ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Iz spisa je razvidno, da so za okoliščino, da se bo zadeva obravnavala pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu toženke vedele že v letu 2009 (dne 27.10.2009 je njihova pooblaščenka omenjenemu sodišču poslala pooblastilo za zastopanje) in da je v nadaljevanju isto sodišče z njihove strani prejelo več vlog, v katerih ugovora niso podale. Tega so, kot je bilo omenjeno, podale šele 4.12.2012. Zato ni moč slediti (nekonkretiziranemu) pritožbenemu navajanju, češ da naj bi bilo iz prakse znano, da sodišča o prenosih krajevne pristojnosti na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih vedno ne obveščajo. Glede na navedeno pa je (v konkretnem primeru) brezpredmetna tudi navedba, da se za okoliščino, da je bila zadeva odstopljena v reševanje sodišču v drugem kraju marsikdaj vidi šele po prejemu vabila na glavno obravnavo.