Jedro

Dolžnosti sodišča po materialnem procesnem vodstvu oziroma vprašanja meje, do katere je ta še podana, ni mogoče razlagati v tem smislu, da je sodišče dolžno nadomestiti potrebno skrbnost stranke pri predložitvi vseh listin, na katere se sklicuje v utemeljitev njenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka v delu, ki se nanaša na tretje toženo stranko S. R., in v III. točki izreka, potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

I. sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 219139/2011-21 z dne 30. 1. 2012 se obdrži v veljavi v I. točki izreka: - v delu, ki se nanaša na prvo toženo stranko B., d. o. o., glede zneska 15.344,46 EUR, - v delu, ki nanaša na drugo toženo stranko E. R. in četrto toženo stranko S. R., glede zneska 81.227,15 EUR.

II. sklep o izvršbi iz prejšnje točke tega izreka se v I. točki izreka razveljavi in zavrne tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na tretje toženo stranko Š. R. v celoti, v delu, ki se nanaša na prvo toženo, drugo toženo in četrto toženo stranko pa nad zneskom iz I. točke tega izreka.

III. Prvo tožena, drugo tožena in četrto tožena stranka so dolžne v roku 15 dni nerazdelno povrniti tožeči stranki 663,08 EUR stroškov postopka, drugo tožena in četrto tožena stranka pa sta poleg tega solidarno dolžni povrniti še 2.826,84 EUR stroškov tega postopka.

2. Zoper sodbo v delu II. točke izreka, ki se nanaša na tretje toženo stranko S. R., in zoper III. točko izreka, se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi je tožeča stranka najprej vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojnih listin, in sicer na podlagi priloženih menic meničnih dolžnikov. Poleg v sodbi navedenih toženih strank je bil predlog za izvršbo vložen tudi zoper družbo S., d. o. o., zoper katero je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. Ker so ostali dolžniki solidarni poroki, je sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka v razmerju do preostalih štirih toženih strank, saj je tožeča stranka z družbama S, d. o. o., in s prvo toženo stranko sklenila šest pogodb o odkupu terjatev, v katerih je bilo dogovorjeno jamstvo odstopnikov terjatev za izterljivost odstopljenih terjatev (regresna zaveza odstopnikov tožeči stranki do popolnega poplačila odstopljene terjatve hkrati z zavezo, da bo v primeru zamude pri plačilu odstopljene terjatve odstopnik terjatve tožeči stranki poravnal tudi stroške financiranja v višini 0,14 % za vsak dan zamude).

6. Sodišče prve stopnje je o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke odločilo v I. točki izreka izpodbijane sodbe, medtem ko je glede tretje tožene stranke, kar je pritožbeno izpodbijano, ugotovilo, da tožeča stranka za tretje toženo stranko ni izkazala pisne poroštvene izjave, s katero naj bi ta prevzela poroštveno jamstvo za obveznosti obeh odstopnikov terjatve, saj za to ni ponudila nobenega dokaza. Ker je pisna poroštvena izjava pogoj za veljavnost takšne zaveze, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zoper tretje toženo stranko v celoti zavrnilo.

7. Pritožbena trditev, da je ugotovitev sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu, saj je tožeča stranka že v okviru izvršilnega predloga priložila menico tretje tožene stranke skupaj z njeno poroštveno in menično izjavo, je neutemeljena. Iz prilog spisa je namreč razvidno, da je tožeča stranka ob vložitvi predloga za izvršbo priložila listine, ki so v prilogah A1-A11 in ki predstavljajo pooblastilo, pet fotokopij menic in pet poroštvenih in meničnih izjav, med katerimi pa ni poroštvene in menične izjave S. R. Poroštveno in menično izjavo S. R. (priloga A 58 spisa) je torej tožeča stranka predložila šele v pritožbi.

8. Tožeča stranka v pritožbi nadalje meni, da bi jo v primeru, da je sodišče ugotovilo, da listine ni v spisu, bila pa je pravočasno predlagana kot dokaz, moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) pozvati, da jo predloži, česar ni storilo. Navaja tudi, da je protispisna tudi ugotovitev, da tožeča stranka ni ponudila nobenega dokaza, da bi tretje tožena stranka podpisala menično izjavo.

9. Sedaj tretje tožena stranka, S. R., je še kot dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi (red. št. 34, na list. št. 65 spisa) navedel, da iz prilog k predlogu za izdajo sklepa o izvršbi sledi, da dolžnik, kot je označen v predlogu, ni podpisal prav nobene pogodbe o odstopu terjatve upniku kot prevzemniku, niti ni podpisal generalne poroštvene in menične izjave, ki so priloga upnika predlogu za izvršbo, ter nadalje, da zato prevzemniku ob podpisu pogodbe sploh ni mogel izročiti dokumentacije, ki se nanaša na nastanek in obstoj terjatve, ki je predmet priloženih pogodb o odkupu terjatev, zaradi česar na prevzemnika niso prešle stranske pravice, ki se nanašajo na terjatve, saj cesije terjatve s strani dolžnika sploh ni bilo. Kot dokaz je predlagal (vpogled v) priloge upnika. Glede na take trditve dolžnika pa bi, če bi ravnal s potrebno skrbnostjo, moral pooblaščenec tožeče stranke sam ponovno preveriti, ali je predlogu za izvršbo priložil vse listine, na katere se je v predlogu skliceval. V vlogi, v kateri je na te trditve odgovorila - v dopolnitvi tožbe (red.- 53, list. 112) pa je tožeča stranka le pavšalno navedla, da so vse tožene stranke podpisale vsaka svojo bianco menico, ob izročitvi pa podpisale tudi poroštveno in menično izjavo, medtem ko se je v dokaz sklicevala le na listine, ki so že v spisu. Višje sodišče zato ugotavlja, da je na dokaze tožeče stranke opozorila že nasprotna stranka, zato dolžnost materialnega procesnega vodstva s strani sodišča prve stopnje ni bila kršena. Od stranke se namreč v takem primeru pričakuje, da so ji bila ta opozorila znana. Dolžnosti sodišča po materialnem procesnem vodstvu oziroma vprašanja meje, do katere je ta še podana, namreč ni mogoče razlagati v tem smislu, da je sodišče dolžno nadomestiti potrebno skrbnost stranke pri predložitvi vseh listin, na katere se sklicuje v utemeljitev njenega zahtevka. Ob dejstvu, da je tožečo stranko ves čas postopka zastopal odvetnik, ki je poznal prakso ZPP o primarni obveznosti strank, da predložijo listine (1), bi se namreč po stališču višjega sodišča aktivnost sodišča v tej pravdi preveč približala odvetniški, kar je v nasprotju z ustavnim načelom o nepristranosti sojenja (2). Očitek o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP je zato neutemeljen.

10. Glede na zgoraj navedeno pa je neutemeljeno tudi nadaljnje pritožbeno navajanje, da je bila sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu za tožečo stranko sodba presenečenja, saj je potrebna skrbnost glede pravočasne predložitve listin izostala na strani tožeče stranke.

11. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita, posledično pa tudi stroškovna odločitev v izpodbijani III. točki izreka sodbe, v zvezi s katero sicer tožeča stranka ni podala posebnih pritožbenih razlogov, stroški pa so pravilno odmerjeni. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) V zvezi s predložitvijo listin dokazno pravo določa, da mora stranka sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb (prvi odstavek 226. člena ZPP).

(2) Prim. 23. člen Ustave RS in VSL sodbo in sklep I Cp 4811/2008 z dne 6. 5. 2009.