Jedro

Tožnica posameznih očitanih vpogledov v osebne podatke pacientov ni uspela upravičiti, saj kot prvič ni dokazala, da je v bolnišnični informacijski sistem vpogledala zaradi opravljanja delovnih nalog oziroma potreb zdravljenja. Ti pacienti se namreč niso zdravili na oddelku, kamor je bila tožnica razporejena na delo, jasno pravilo pri tožencu pa je, da ni dopusten vpogled v osebne podatke pacientov, ki so v obravnavi na drugih oddelkih. Tožnica prav tako ni dokazala, da bi imela pisno privolitev posameznih pacientov za obdelavo njihovih osebnih podatkov za namen raziskave v okviru doktorske naloge.

Navedeno predstavlja naklepno hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ugotovljeni vpogledi v osebne podatke pacientov pa izpolnjujejo tudi znake kaznivega dejanja zlorabe uradnih podatkov iz 143. člena KZ-1, zato je imel toženec utemeljen razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Vpogled v osebne podatke pomeni obdelavo osebnih podatkov (2. točka prvega odstavka 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe z dne 11. 3. 2024. S sodbo je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 3. 3024, za reintegracijo, za plačilo reparacije in denarnega povračila ter zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2.Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Vztraja, da ni imela možnosti zagovora in da ni storila očitanih kršitev v odpovedi. Z obdelovanjem podatkov o pacientih s popisno številko ..., ... in s priimkom A. ni prekoračila svojih pooblastil in do podatkov o pacientih ni dostopala brez pravne podlage. Imela je dolžnost uporabljati informacijski sistem (B. in C.) in dostopati do podatkov o pacientih vseh oddelkov, sicer svojega dela sploh ne bi mogla opravljati, saj je način zdravljenja tak, da bolniki prehajajo iz enega oddelka na drug oddelek, sama pa je vedno prebrala dokumentacijo v informacijskem sistemu, ko je bil napovedan sprejem bolnika. Po premestitvi na drug oddelek ji ničesar niso omejili, vse dostope je imela odprte. Skladno z dogovorom s tožencem je imela tudi pravico vpogledovati v podatke pacientov za potrebe raziskave v sklopu doktorske naloge, kar je bilo tožencu dobro znano. Vse podatke, ki jih je pridobila v okviru opravljanja dela pri tožencu, je varovala kot zaupne, tajne in z njimi nikogar ni seznanjala. Vse bolnike iz ambulante 2 in 3 je izključila iz raziskave, glede na to, da je zaradi teh popisnih številk prejela izpodbijano nezakonito izredno odpoved. Sodišču prve stopnje očita absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ker ji je z neizvedbo predlaganih zaslišanj prič onemogočilo obravnavanje in obrambo v postopku. Ni ustrezno in zadostno obrazložilo, zakaj ni zaslišalo njenih prič, ki so bile predlagane v zvezi z vprašanjem, kako se je pri tožencu opravljalo delo, in da ni storila očitanih kršitev. Poleg tega niti ni dokazno ocenilo vseh ostalih listin tožnice.

3.Toženec v odgovoru na pritožbo prereka tožničine navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Glede vseh odločilnih dejstev je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6.Pritožba neutemeljeno nasprotuje zavrnitvi dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje v skladu z določbama drugega odstavka 213. člena ZPP in drugega odstavka 287. člena ZPP pravilno zavrnilo ter za to navedlo ustrezne razloge (4. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). S tem, ko utemeljeno ni zaslišalo predlaganih prič D. D., E. E., F. F., G. G. in H. H., tožnici ni bila odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem. Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke, če za zavrnitev dokaza obstaja ustavno dopusten razlog. Zaslišanje navedenih prič je tožnica predlagala za dokazovanje trditev, da je delo opravljala vestno in pošteno ter da je osebne podatke pridobivala za potrebe dela in raziskave za doktorsko nalogo. Ob ugotovljeni kršitvi - da tožnica za vpoglede v osebne podatke pacientov, ki se niso zdravili na oddelku, na katerem je opravljala delo, ni imela podlage, za namen priprave doktorske naloge pa ni imela njihovih pisnih privolitev - ta dejstva niso bistvena, zato izvedba teh dokazov za odločitev ni bila potrebna.

7.Tožnica je bila pri tožencu zaposlena na delovnem mestu diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji III. Sodišče prve stopnje je v tem sporu presojalo zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženec podal tožnici na podlagi 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). V izredni odpovedi ji je očital, da je v bolnišničnem informacijskem sistemu brez pravne podlage obdelovala osebne podatke oziroma opravila vpoglede v osebne podatke pacientov. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov presodilo, da je bil odpovedni razlog utemeljen in izpodbijana izredna odpoved zakonita. Pritožbeno sodišče z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki v izpodbijani sodbi v celoti soglaša ter jih sprejema, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so sicer le prepis in ponovitev dosedanjih navedb, do katerih se je opredelilo že sodišče prve stopnje, pa dodaja kot sledi.

8.Glede na to, da je tožnica vabilo na zagovor s pisno obdolžitvijo prejela in je torej imela možnost opredeliti se do očitkov, kot izhajajo iz izredne odpovedi, česar pa ni izkoristila (zagovora se ni udeležila, prav tako ga ni podala pisno), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da njena pravica do zagovora ni bila kršena. Pravilno je pojasnilo, da njena bolniška odsotnost sama po sebi še ne pomeni, da se zagovora pred odpovedjo ne more udeležiti ali da ne more podati pisnega zagovora, pri čemer se tožnica ni sklicevala na to, da bi ji zdravstveno stanje onemogočalo podati zagovor oziroma ni navedla okoliščin, ki bi kazale na to, da zaradi svojega zdravstvenega stanja zagovora ne more podati (niti v pisni obliki).

9.Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da je bila odpoved podana prepozno, po poteku 30-dnevnega roka, sklicujoč se na neobstoječ zapis v odpovedi. V zvezi s pravočasnostjo odpovedi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je generalni direktor toženca s kršitvami tožnice seznanil po 8. 2. 2024. Tudi po presoji pritožbenega sodišča v nobenem izvedenem dokazu ni podlage za ugotovitev, da bi generalni direktor karkoli v zvezi z razlogi za odpoved tožničine pogodbe o zaposlitvi ugotovil pred 8. 2. 2024. Dne 8. 3. 2024 podana izredna odpoved tako ni bila prepozna.

10.Tožnica vpogledovanja v osebne podatke pacientov ni zanikala, navajala je, da je v osebne podatke pacientov vpogledala v povezavi z njenimi delovnimi obveznostmi ter z raziskavo v sklopu doktorske naloge. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica posameznih očitanih vpogledov v osebne podatke pacientov s popisno številko ... in ... ter s priimkom A. ni uspela upravičiti, saj kot prvič ni dokazala, da je v bolnišnični informacijski sistem vpogledala zaradi opravljanja delovnih nalog oziroma potreb zdravljenja. Ti pacienti se namreč niso zdravili na oddelku I., kamor je bila tožnica razporejena na delo, jasno pravilo pri tožencu pa je, da ni dopusten vpogled v osebne podatke pacientov, ki so v obravnavi na drugih oddelkih. Dejstvo, da je imela tožnica kljub premestitvi na drug oddelek v informacijskem sistemu odprt neomejen dostop do vseh ambulant oziroma oddelkov, pa ji ne daje pravice oziroma pravne podlage za vpoglede, zato so pritožbene navedbe v zvezi s tem neutemeljene.

11.Kot drugič, tožnica prav tako ni dokazala, da bi imela pisno privolitev posameznih pacientov za obdelavo njihovih osebnih podatkov za namen raziskave v okviru doktorske naloge. Niti dogovor oziroma sklenjena pogodba o izobraževanju s tožencem niti odobritev tožničine raziskave s strani Komisije za medicinsko etiko ne moreta pomeniti pravne podlage za dostop oziroma vpoglede v osebne podatke pacientov. Po določbi četrtega odstavka 44. člena Zakona o pacientovih pravicah je namreč izključna pravna podlaga za uporabo in drugo obdelavo pacientovih zdravstvenih in osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene obravnave pacientova privolitev. Pritožba prvostopenjski ugotovitvi, da tožnica ni imela pisnih privolitev, niti ne nasprotuje, tudi sicer ne navaja nobenih konkretnih razlogov za nasprotovanje dokazni oceni in niti ne obrazloži, katerih listin, predloženih s strani tožnice, sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo, zato pritožbeno sodišče nima razlogov za dvom v dokazno oceno ter v pravilnost zaključka, da tožnica za opravljene vpoglede v osebne podatke pacientov ni imela zakonite pravne podlage. Navedeno predstavlja naklepno hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ugotovljeni vpogledi v osebne podatke pacientov pa izpolnjujejo tudi znake kaznivega dejanja zlorabe uradnih podatkov iz 143. člena Kazenskega zakonika, zato je imel toženec utemeljen razlog za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ob tem ni relevantna pritožbena trditev, da tožnica podatkov, ki jih je pridobila z vpogledom v informacijski sistem, ni nikomur posredovala ter da jih naposled (zaradi prejete izredne odpovedi) ni uporabila pri raziskavi za doktorsko nalogo.

12.Pavšalno pritožbeno navajanje o tem, da je do izredne odpovedi prišlo, ker je moral toženec najti način, da se je znebi, na presojo o zakonitosti odpovedi ne morejo vplivati. Enako velja za navedbe tožnice, da je bila v oktobru 2023 "kazensko premeščena" na drug oddelek, da je bila deležna trpinčenja in šikaniranja na delovnem mestu, ki ga je tudi naznanila oziroma prijavila, ter da je bila njena raziskava ovirana, ker v ambulantah niso želeli deliti njenih anketnih vprašalnikov pacientom. Ob ugotovljenih kršitvah, ki so utemeljena podlaga za izredno odpoved, tudi ni pomembno, da je bila tožnica v vseh letih dela ocenjena z odlično oceno.

13.Ker je zaupanje v zakonito delo tožnice nujno za opravljanje dela in je bilo zaradi narave in teže kršitve (nespoštovanje varstva osebnih podatkov) takšno zaupanje v tožnico utemeljeno porušeno, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bil podan nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, tj. da s tožnico delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.

14.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

15.Odločitev, da tožnica, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

-------------------------------

1Vpogled v osebne podatke pomeni obdelavo osebnih podatkov (2. točka prvega odstavka 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov).

Zveza: