19. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž., ki ju zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 749/2003 z dne 25. 11. 2003 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Sežani št. P 40/02 z dne 10. 2. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je pritožnikoma kot tožencema v pravdnem postopku naložilo odstranitev prizidka in nadstreška, kolikor segata preko meje njune parcele na javno pot, ter plačilo pravdnih stroškov. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo.

2.V ustavni pritožbi pritožnika zatrjujeta kršitve 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. Sodišču očitata, da ni ugotavljalo obsega in površine celotne javne poti, pač pa le mejo med njuno parcelo in javno potjo, zato menita, da v postopku ni bilo ugotovljeno, ali se njun objekt resnično nahaja na javni poti. Za ugotovitev poteka te meje naj bi sodišče za izvedenca določilo predstojnika ene izmed geodetskih uprav brez statusa sodnega izvedenca. Njegovo delo naj bi bilo pomanjkljivo in nedosledno, predvsem pa naj ne bi temeljilo na verodostojnih katastrskih listinah. Kljub številnim opozorilom in pripombam na njegovo delo in njegov status, naj sodišče ne bi upoštevalo predloga pritožnikov za zamenjavo izvedenca. Ne strinjata se z obrazložitvijo Višjega sodišča, da predloga za določitev drugega sodnega izvedenca, ki naj bi dopolnil izvedensko mnenje, nista ustrezno obrazložila. Vse te okoliščine naj bi zbujale dvom v nepristranskost sodišča, izpodbijani sodbi (tako prvostopenjskega kot tudi Višjega sodišča) pa naj bi bili napačni, neobjektivni in arbitrarni. Pritožnika izražata svoje nestrinjanje tudi z odločitvijo glede stroškov postopka, ki naj bi v pretežni meri nastali zaradi ravnanja tožeče stranke in stranskega intervenienta na strani tožeče stranke, sama pa sta se v postopku le branila.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Trditev pritožnikov, da je izpodbijana sodba napačna, zato ni presojalo. Ustavno sodišče v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnika utemeljujeta kršitev 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, z očitkom, da je sodišče odločalo samovoljno in arbitrarno. Vendar ta njun očitek ni utemeljen. Oceno arbitrarnosti lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. V obravnavani zadevi pa je sodišče razumno pojasnilo, zakaj za odločitev o tem, ali sta toženca z gradnjo prizidka in nadstreška posegla v javno pot, zadostuje ugotovitev poteka meje med njunim zemljiščem in javno potjo.

5.Razumno obrazloženi in tudi sicer z vidika 22. člena Ustave nesporni sta tudi odločitvi sodišč o določitvi sodnega izvedenca in o zavrnitvi predloga za postavitev novega izvedenca, ki naj bi dopolnil izvedensko mnenje. Višje sodišče je izčrpno pojasnilo, da je prvostopenjsko sodišče izvedenca določilo na izrecen predlog pritožnikov in da razlaga določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP) ne izključuje možnosti, da sodišče za izvedenca določi osebo, ki sicer ni na seznamu stalnih sodnih izvedencev. Pojasnilo je tudi, da pritožnika svojega predloga za zamenjavo izvedenca nista ustrezno utemeljila. Poleg tega pa iz obrazložitve sodbe Višjega sodišča izhaja, da sta pritožnika predlog za zamenjavo izvedenca s kasnejšo pripravljalno vlogo celo preklicala, temu delu obrazložitve pa pritožnika v ustavni pritožbi ne nasprotujeta. Zgolj dejstvo, da pritožnika z ugotovitvami izvedenca nista zadovoljna, za sklep o arbitrarnosti oziroma samovoljnosti sojenja ne zadošča.

6.Glede na navedeno sta neutemeljena tudi očitka pritožnikov, da je sodišče s tem, ko ni sledilo predlogu za zamenjavo izvedenca, in s tem, ko je svojo odločitev oprlo tudi na izpovedbe prič, skladne z izvedenskim mnenjem, sodilo pristransko in s tem kršilo prvi odstavek 23. člena Ustave. Za sklep o pristranskem sojenju tudi ne zadošča pavšalna navedba, da je nasprotna stranka občina.

7.Pritožnika zatrjujeta tudi kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Pritožnika sta zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila pritožbo, o kateri je Višje sodišče odločilo. Zgolj dejstvo, da odločitev ni v njuno korist, pa kršitve pravice do pravnega sredstva ne utemeljuje.

8.Odločitev o stroških, ki je posledica dejstva, da pritožnika v pravdi nista uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), pomeni uporabo procesnega prava, ki sama po sebi na ustavno raven ne posega. Zgolj pavšalno zatrjevanje, da je obrazložitev "absurdna", pa ne zadostuje za sklep o kršitvi katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine.

9.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić