Jedro

Tožnik - delavec nima pravnega interesa na razveljavitev sklepa tožene stranke, ki se nanaša na vračilo stroškov izobraževanja in usposabljanja, saj tožena stranka izvršitev tega dela sklepa ne more realizirati brez potrebnega soglasja tožnika, zaradi česar je prisiljena vložiti tožbo. Tožena stranka je na dokončnem sklepu z dne 10.12.1996 res dala pravni pouk za sodno varstvo v smislu 83. člena ZTPDR, vendar pa zaradi posebne določbe v zvezi s povračilom škode delodajalcu po 2. odstavku 72. člena tega zakona, tožnik ni pridobil pravice izpodbijati zakonitost sklepa v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov izobraževanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo in odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka. Sodišče je tako odločilo na podlagi 274. člena ZPP, ker je ugotovilo, da tožnik nima pravne koristi za vložitev predmetne tožbe. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi in vrne zadevo v nov postopek. Pritožba poudarja, da je tožnik vložil tožbo zato, ker je sledil pravnemu pouku na drugostopenjski odločbi. Tožena stranka je tak sklep izdala kljub temu, da je že pred tem dne 28.7.1997 vložila tožbo proti tožniku v zvezi s plačilom stroškov izobraževanja in se vodi pod opr.št. II Pd 518/97. Glede na izid spora v navedeni zadevi je tožnik pripravljen umakniti pritožbo razen zoper sklep o stroških postopka. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno. Tožnik se ni strinjal s povračilom materialne obveznosti po sklepu z dne 8.3.1996, zato je tožena stranka v skladu z 72. členom Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90) vložila tožbo pri naslovnem sodišču, ki se vodi pod opr. št. II Pd 518/97 in v tem postopku ima tožnik možnost uveljavljati ugovore glede plačila obveznosti. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka po 2. odstavku 339. člena ZPP, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti ter zato soglaša z izpodbijano sodbo in njenimi razlogi. V zvezi s pritožbenimi trditvami tožnika pa pritožbeno sodišče navaja: Sodišče prve stopnje je na podlagi 274. člena ZPP pravilno ugotovilo, da tožnik nima pravnega interesa na razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 8.3.1996 v delu, ki se nanaša na vračilo stroškov izobraževanja in usposabljanja, saj tožena stranka izvršitev tega dela sklepa ne more realizirati brez potrebnega soglasja tožnika, zaradi česar je bila prisiljena vložiti tožbo, ki se vodi pri sodišču prve stopnje pod opr. št. II Pd 518/97. Tožena stranka je na dokončnem sklepu z dne 10.12.1996 res dala pravni pouk za sodno varstvo v smislu 83. člena ZTPDR, vendar pa zaradi posebne določbe v zvezi s povračilom škode delodajalcu po 2. odstavku 72. člena tega zakona, tožnik ni pridobil pravice samostojno izpodbijati zakonitost sklepa v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov izobraževanja. To možnost je pridobil šele, ko je tožena stranka s tožbo zahtevala vračilo navedenih stroškov, o čemer pa teče spor med strankama v zadevi opr. št. II Pd 518/97. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče soglaša z izpodbijanim sklepom in obrazloženimi razlogi ter je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Določbe ZTPDR je pritožbeno sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na temelju 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/1/94).