Jedro

Ker tožnik ob vložitvi zahteve ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, mu je bila priznana pravica do predčasne pokojnine.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 122037985 z dne 30. 5. 2016 in št. 1202037985 z dne 1. 2. 2016 in da se tožniku prizna pravica do predčasne pokojnine brez zmanjšanja v znesku 639,76 EUR na mesec od 31. 12. 2015 dalje z uskladitvami ter da je tožena stranka dolžna tožniku plačati razliko pokojnine za čas od 1. 1. 2016 do plačila v višini 114,03 EUR na mesec z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega zneska dalje do plačila.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe, ki se nanašajo na uporabo določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Zmotno je uporabilo 38. člen namesto petega odstavka 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami), ko je štelo, da 5 let in 26 dni predstavlja pokojninsko dobo z dokupom in gre zato za predčasno pokojnino in trajni odbitek. Tožnik je upravičenec iz 390. in 391. člena ZPIZ-2. Že v letu 2008 je z odločbama toženca pridobil pravico do vštevanja te dobe v pokojninsko dobo po ZPIZ-1. Zato je treba uporabiti ZPIZ-1, ki je veljal v času plačila prispevkov in ni urejal pokojninske dobe z dokupom ter je celotno dobo štel kot pokojninsko dobo brez dokupa. Uveljavlja kršitev 14., 22., 50. in 155. člena Ustave RS.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (ki jo revizija zmotno uveljavlja kot bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP). Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih (360. člen ZPP) in se da preizkusiti.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Tožnik je vložil zahtevo za priznanje pravice do pokojnine v letu 2015. Do dneva vložitve vloge je dopolnil 59 let in 7 mesecev starosti in 40 let 2 meseca in 22 dni pokojninske dobe, vključno z dobo, ki jo je v letu 2008 dokupil za čas študija in čas služenja vojaškega roka v trajanju 5 let in 26 dni. Na tej podlagi mu je toženec z izpodbijanima odločbama z dne 1. 2. 2016 in dne 30. 5. 2016 priznal pravico do predčasne pokojnine in jo odmeril v znesku 526,52 EUR na mesec od 31. 12. 2015 dalje.

10. Pravico do starostne pokojnine lahko zavarovanec uveljavi pri 65. letih starosti in 15 letih zavarovalne dobe (prvi odstavek 27. člena ZPIZ-2). Za pridobitev te pravice pred 65. letom starosti ZPIZ-2 določa dve izjemi. Prva določa, da lahko zavarovanec uveljavi to pravico pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa (četrti odstavek 27. člena ZPIZ-2). To možnost lahko uveljavijo tisti zavarovanci, ki so 40 let dobe dopolnili z aktivnim delom. Druga možnost pa je uveljavitev predčasne pokojnine pri 60 letih (v prehodnem obdobju je za posamezna leta določena nižja starost) in prav tako 40 let dobe, vendar pokojninske, ki zajema tudi dokupljeno in posebno dobo, torej dobo, ki ne temelji vsa na opravljanju dela (prvi odstavek 29. člena ZPIZ-2). Dokupljena pokojninska doba se upošteva za izpolnitev pogojev in pri odmeri predčasne pokojnine. Predčasna pokojnina pa se na podlagi prvega odstavka 38. člena ZPIZ-2 zmanjša za 0,3 % za vsak mesec manjkajoče starosti do starosti 64 let in 6 mesecev, določene za leto 2016. Zato ni utemeljeno zavzemanje tožnika za priznanje pravice do starostne pokojnine, pri čemer bi se dokupljena pokojninska doba upošteva enakovredno kot pokojninska doba brez dokupa1. 11. Skladnost četrtega odstavka 27. člena in prvega in drugega odstavka 38. člena ZPIZ-2 z Ustavo RS je Ustavno sodišče z odločbama št. U-I-246/13 z dne 21. 4. 2016 in št. U-I-100/15-17 z dne 14. 9. 2017 že presojalo, pri čemer glede pogoja pokojninske dobe brez dokupa v povezavi s pravico do starostne pokojnine ni ugotovilo neustavnosti. Navedena ureditev ni v neskladju s pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave, niti z načelom enakosti iz 14. člena Ustave. Ob tem ravno rešitev, ki jo ponuja tožnik, in sicer poseg v že pravnomočno priznane pravice zaradi enakomernejše razporeditve bremena zaostrovanja pokojninskega sistema, pomeni neustavnost. Navedena ureditev tudi ni v neskladju s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave oziroma 1. člena Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prav tako niso utemeljene očitane kršitve 2. in 155. člena Ustave RS, ker določba prvega in drugega odstavka 38. člena ZPIZ-2 ne učinkuje za nazaj, kot to zmotno razlaga revizija.

12. Ni utemeljeno zavzemanje tožnika, da je treba kot pravno podlago za odločitev (za priznanje in odmero pravice) uporabiti določbe ZPIZ-1. Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do predčasne pokojnine vložil 4. 12. 2015, zato pravno podlago za odločanje predstavljajo določbe ZPIZ-2. Pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja se namreč uveljavljajo po predpisih, ki veljajo v času nastanka zavarovalnega primera, to je, ko zavarovanec hkrati izpolni vse pogoje, ki jih določa veljavna zakonodaja za pridobitev pravice2. 13. Po prepričanju tožnika naj bi bil zaradi odločb toženca iz leta 2008 o dokupu časa študija in vojaškega roka v zavarovalno dobo upravičenec iz 389. in 390. člena ZPIZ-2, kar pa ne drži. Tožnik pred uveljavitvijo ZPIZ-2 ni izpolnil pogojev za starostno pokojnino po ZPIZ-1 in ni pridobil nobene pravice, zato njegove vloge ni mogoče obravnavati po 390. členu ZPIZ-2. Pokojninska, zavarovalna ali dokupljena doba ni pravica iz zavarovanja, še manj pridobljena pravica, je le eden od pogojev za pridobitev pravice. Ta je vezana na pogoje, ki veljajo v času uveljavljanja pravice in ne v času dokupa, pogoji za priznanje pravic pa se z vsakokratno zakonodajo zaostrujejo. To pa še ne pomeni, da je s tem tako pridobljena pokojninska doba razvrednotena, saj je upoštevana tako pri pogojih za pridobitev določenih, ne pa vseh, pravic in pri njihovi odmeri.

14. Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in tožniku pravilno priznana predčasna pokojnina po 29. členu ZPIZ-2, odmerjena po 37. členu ZPIZ-2 ter na podlagi prvega odstavka 38. člena ZPIZ-2 zmanjšana za 0,3 % za vsak mesec zaradi priznanja pravice pred dopolnjeno starostjo, ki se zahteva za priznanje starostne pokojnine.

15. Vrhovno sodišče je glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Primerjaj sodbo VS RS VIII Ips 109/2017 z dne 25. 10. 2017 in sodbo VIII Ips 137/2017 z dne 21. 11. 2017. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-100/15-17 z dne 14. 9. 2017.