Jedro

Stranka, ki pri sodišču zahteva odložitev izvršitve spornega akta, mora sama izkazati, da je predhodno vložila zahtevo za odložitev izvršbe pri pristojnem organu po 2. odstavku 30. člena ZUS.

Izrek

Izpodbijani sklep se razveljavi in se zahteva za izdajo začasne odredbe zavrže .

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugodilo tožnikovemu predlogu za izdajo začasne odredbe in odločilo, da se do pravnomočne odločitve o glavni stvari odloži izvršitev sklepa Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije z dne 6.12.2004. Tožena stranka je na podlagi točke (e) 1. odstavka 20.člena Uredbe Sveta (ES) z dne 18.2.2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države (Uradni list ES,št. L 50/8 z dne 25.2.2003, v nadaljevanju Uredba 343/2003) z navedenim sklepom sklenila, da se tožnikova prošnja za azil ne bo obravnavala v Republiki Sloveniji, če bo imenovani predan Grčiji v roku 6 mesecev po odobritvi zahteve za sprejem, v obrazložitvi sklepa pa je navedla, da bo tožnik predan Grčiji, ki je pristojna za obravnavanje njegove prošnje za azil, dne 9. 12.2004. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa prvostopnega sodišča izhaja, da je tožnik hkrati s tožbo zoper navedeni sklep tožene stranke (z dne 6.12.2004), na podlagi 3. odstavka 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju ZUP), vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagal, da se njegova predaja dne 9.12.2004 odloži. Prvostopno sodišče je glede na njegovo vsebino navedeni predlog obravnavalo kot zahtevo za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Izdajo začasne odredbe utemeljuje s tem, da je tožnik izkazal, da je začasna odredba potrebna, da se odvrnejo hujše škodljive posledice. Sodišče ocenjuje, da so te izkazane, ker je bil tožnik seznanjen s sklepom dne 8.12.2004, "izročitev" (pravilno predaja) pa je bila dogovorjena za dne 9.12.2004. Zaradi prekratkega roka je tožena stranka tožniku odvzela dostop do učinkovitega sodnega varstva. S tem pa bi po presoji prvostopnega sodišča tožniku lahko nastale hujše škodljive posledice.

Zoper izpodbijani sklep prvostopnega sodišča je vložila pritožbo tožena stranka in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov.

Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem prvostopnega sodišča, ki je tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, vložen po 293. členu ZUP, po vsebini štelo za zahtevo za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, saj za takšno presojo ni imelo ne dejanske ne pravne podlage. Vloženi predlog namreč nima vsebine, ki jo mora imeti zahteva za začasno odredbo po 2. odstavku 69. člena ZUS, ko gre, pod določenimi pogoji, za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje do odločitve v sporu.

Tožnik v svoji vlogi zahteva, naj sodišče njegovo predajo Grčiji, po sklepu tožene stranke, ki ga izpodbija s tožbo v upravnem sporu, odloži, ker naj bi mu s predajo Grčiji nastala nepopravljiva škoda. Ta bi nastala s tem, ko bi ga lahko Grčija izgnala v matično državo, saj je njena pogosta praksa, da ne obravnava prošenj za azil skladno s predpisi EU.

Po presoji pritožbenega sodišča tožnik po vsebini zahteva izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS. Takšno začasno odredbo pa je možno zahtevati le v primeru, če na tožnikovo zahtevo izvršitve spornega akta ne bi odložil pristojni organ, določen v 2. odstavku 30. člena ZUS. Po 1. odstavku 69. člena ZUS lahko namreč, če pristojni organ v primerih in pod pogoji 2. odstavka 30. člena tega zakona ne odloži izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe, tožnik zahteva odložitev iz enakih razlogov od sodišča. Stranka, ki pri sodišču zahteva odložitev izvršitve spornega akta, mora sama izkazati, da je predhodno vložila zahtevo za odložitev izvršbe pri pristojnem organu po 2. odstavku 30. člena ZUS. Tožnik ne v tožbi, ne v zahtevi za izdajo začasne odredbe, kar izhaja iz upravnih spisov in sodnega spisa, ni zatrjeval in tudi ni izkazal, da bi ta pogoj izpolnil. Ker ni bila izpolnjena navedena procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, je bilo treba tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči. Ker ni podana procesna predpostavka za obravnavanje vložene zahteve za izdajo začasne odredbe, pritožbeno sodišče tudi ni presojalo razlogov za njeno izdajo, ki jih je tožnik navajal. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 75. člena razveljavilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča in ob smiselni uporabi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.