Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da montaže plačljivega števca tožnik ni naročil, kar je bistveno. Tožeča stranka kot pooblaščeni vzdrževalec števcev je bila toženca (potrošnika) dolžna seznaniti s plačljivostjo vgradnje digitalnega števca. Da bi tožnik vgradnjo števca naročil - zavedajoč se, da bo storitev menjave števca, ki je sicer brezplačna, plačljiva - sodišče prve stopnje ni ugotovilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 45183/2014 z dne 3.4.2014 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14, 48/15 - odl. US, 6/17 - odl. US - v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Za odločilno označuje ugotovitev, da ni izkazano, da bi se toženec strinjal s plačilom vgrajenega števca. Z ugotovitvijo ne soglaša in se sklicuje na kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP, ker iz zapisnika o izvedbi dokazov izhaja nekaj drugega. Iz 15. strani zvočnega posnetka zaslišanja A. A. izhaja, da je priča na izrecno vprašanje, ali se je toženec strinjal, da bo plačal digitalni števec, odgovorila, da se je strinjal, iz 14. strani pa celo to, naj se račun, ki je bil prvotno izstavljen na drugega naslovnika, glasi nanj. Zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava. Pravdni stranki sta se dogovorili o vseh elementih pogodbe, glede katere meni, da je prodajna pogodba; zlasti zaradi ugotovitve, da naj bi tožeča stranka zaračunala tudi strošek dela, ki bi ga v vsakem primeru morala opraviti. Upoštevajoč pravilni ugotovitvi, da je digitalni števec zahteval toženec v razgovoru s A. A. in da je bil toženčev števec na mestu, ki tožniku ni bilo dostopno, je nepravilno uporabljeno tudi določilo 60. čl. Splošnih pogojev. Tožnica namestitve digitalnega števca zaenkrat še ni planirala, kar pa ne pomeni, da namestitev takega števca ni prvi korak k daljinskemu odčitavanju. Strošek tega posega - skladno s Splošnimi pogoji - vedno nosi toženec. Za materialnopravno zmotno označuje ugotovitev, da uporaba 60. čl. Splošnih pogojev ni mogoča, ker stanje tehnike v času namestitve digitalnega števca tožencu še ni omogočalo daljinskega odjema na daljavo. Če toženec ne zagotovi vgradnje števca na vidno in stalno dostopno mesto, mora v vsakem primeru plačati strošek digitalnega števca. Posamezna območja se za daljinski odjem urejajo postopoma, tako da bo prej ali slej na vrsto prišel tudi toženec. Ker bo tedaj že razpolagal z digitalnim števcem, mu le-tega ne bo treba ponovno plačati. Iz splošnih pogojev izhaja, da je prva namestitev digitalnega števca za daljinsko odčitavanje strošek toženca, zato je materialno pravo zmotno uporabljeno. Ni res, da bi bil tožencu digitalni števec prej ali slej brezplačno nameščen. Ni mogoče enačiti situacije, ko se daljinsko odčitavanje uvaja na željo stranke in situacije, ko zaradi postavitve števca tožnik do njega ne more prosto dostopati. V prvem primeru 60. čl. Splošnih pogojev ni uporabljiv, v drugem primeru, kakršen je toženčev, pa strošek nosi stranka. Opozarja na nasprotje v razlogih iz 18. in 20. točke sodbe, kjer se navaja, da je tožeča stranka digitalni števec samovoljno namestila in da je bil takšen števec nameščen na zahtevo toženca. Neupravičeno so uporabljena določila Zakona o varstvu potrošnikov, saj je tožnik števec vgradil na zahtevo toženca. Tožnik je želel toženca obravnavati enako kot ostale odjemalce in mu brezplačno zagotoviti analogni števec, ki je bil zanj povsem ustrezen.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Opozarja na toženčevo izpoved, da ni naročil vgradnje digitalnega števca. Tega tudi sodišče ni ugotovilo. Interpretacijo 60. čl. Splošnih pogojev označuje za zlonamerno. Zanika, da bi tožeča stranka tožencu ponudila analogni števec. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. čl. ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. V sporu majhne vrednosti izdana sodba se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. čl. ZPP). Tako je bil pritožnik s pravnim poukom tudi poučen. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. čl. ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Med strankama nesporno je, da je tožeča stranka dne 29.1.2013 na merilnem mestu ..., ki se nahaja na naslovu ... v Ljubljani, izvedla menjavo električnega števca. Menjava je bila redna - zakonsko zahtevana zaradi izteka obdobja veljavnosti prejšnje kalibracije števca. Če bi tožeča stranka števec zamenjala s klasičnim indukcijskim, kakršen je bil obstoječi števec, bi bila storitev za toženo stranko brezplačna. Tožeča stranka je obstoječi števec zamenjala z digitalnim, kar je plačljiva storitev, če se izvede na zahtevo stranke, brezplačna pa zgolj v primeru opremljanja območja z digitalnimi števci, torej ko se po odločitvi tožeče stranke oz. podjetja, ki se ukvarja z distribucijo električne energije končnim odjemalcem (S. d.o.o.) določeno področje opremlja za daljinsko zajemanje podatkov o porabi električne energije. Netočna je torej pritožbena trditev, da je prva namestitev digitalnega števca za daljinsko odčitavanje vedno strošek toženca.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec naročila za zamenjavo obstoječega klasičnega indukcijskega števca s plačljivim digitalnim števcem ni dal; da med strankama (niti ustna niti pisna) pogodba, katere predmet bi bila vgradnja plačljivega digitalnega števca, ni bila sklenjena. Gre za dejansko ugotovitev, ki zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne more biti predet preizkusa v pritožbenem postopku.

8. Omejenost pritožbenih razlogov želi pritožnik obiti oz. drugačno dokazno oceno doseči z očitkom bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega dostavka 339. čl. ZPP. Zatrjuje nasprotje med med tem, kar se o vsebini izpovedi priče A. A. navaja v razlogih sodbe in med vsebino listine - zapisnika o izpovedi priče. Pri tem pa je nedosleden, saj na A. A. izpoved samó opozarja, ne pove pa, kje oz. v katerem delu naj bi bila A. A. izpoved napačno povzeta. Takega nasprotja ni, saj je A. A. izpovedba, kolikor je v 18. točki obrazložitve citirana, pravilno povzeta. Zmote v operaciji prenosa torej sodišče ni zagrešilo. Nekaj drugega pa je, kako je pričina izpovedba dokazno ocenjena. Pritožnik izpostavlja zgolj enega od v dokaznem postopku upoštevanih dokazov, medtem ko je dokazna ocena rezultat natančne, vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Zmotna dokazna ocena, ki jo pritožnik dejansko uveljavlja, ne predstavlja procesne kršitve. Uveljavljana procesna kršitev bi bila podana le v primeru tehnične napake in sicer v primeru napačnega prenosa samega avtentičnega zapisa listine (zapisnika o izvedbi dokazov), pri katerem se sodišče dokazno ali pravno (vrednostno) še ne opredeljuje. Neutemeljen je torej pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega dostavka 339. čl. ZPP. V izpodbijani sodbi ni nasprotja med tem, kar se v razlogih sodbe navaja o vsebini listin in med sámo vsebino teh listin.

9. Tudi z uporabljenim materialnim pravom pritožbeno sodišče soglaša. Tožeča stranka opravlja storitev vzdrževanja posameznih merilnih mest oz. električnih števcev na merilnih mestih. Sporno je, ali je menjavo števca na tožnikovem merilnem mestu opravila v okviru redne menjave števcev, za katero ne potrebuje uporabnikovega naročila, ali je bila med njo in tožencem sklenjena podjemna pogodba, katere predmet naj bi bila menjava števca. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da dejanske ugotovitve ne omogočajo zaključka, da je bila sklenjena podjemna pogodba, kakor je opredeljena v 619. čl. Obligacijskega zakonika. Pa tudi prodajna pogodba, na katero se tožeča stranka sklicuje v pritožbi, ne. Tudi 60. čl. Splošnih pogojev ni bil napačno uporabljen. Iz - v prvi pripravljalni vlogi tožeče stranke citirane - določbe 60. čl. Splošnih pogojev, ni ugotovljivo kdo je plačnik vzdrževanja in menjave števca. Ne/plačljivost menjave števca, kakor je opisana v šesti točki te obrazložitve, je bila ugotovljena na osnovi izpovedb prič, ki jih je predlagala tožeča stranka.

10. Ali je bilo na obravnavanem merilnem mestu v času menjave števca, daljinsko odčitavanje števca tehnično mogoče zagotoviti, ni pomembno; digitalni števec, enako kot vsak drug, meri porabo električne energije. Če bi tožnik naročil vgradnjo digitalnega števca, bi ga bil dolžan plačati, ne glede na to, da daljinsko odčitavanje, kar digitalni števec omogoča, ni bilo izvedljivo. Nasprotje med razlogi 18. in 20. točke obrazložitve glede tožnikovega naročila res obstaja, vendar zaradi tega razlogi niso nejasni ali nepreverljivi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da montaže plačljivega števca tožnik ni naročil, kar je bistveno. Tožeča stranka kot pooblaščeni vzdrževalec števcev je bila toženca (potrošnika) dolžna seznaniti s plačljivostjo vgradnje digitalnega števca. Da bi tožnik vgradnjo števca naročil - zavedajoč se, da bo storitev menjave števca, ki je sicer brezplačna, plačljiva - sodišče prve stopnje ni ugotovilo. O bistveni sestavini pogodbe se torej stranki nista zedinili, zato do sklenitve pogodbe, katere predmet bi bila vgradnja plačljivega števca, ni prišlo (15. čl. Obligacijskega zakonika).

11. Na osnovi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi je torej utemeljeno razveljavljen. Razlogi za zavrnitev zahtevka so podani, o zahtevku pa v izreku še ni odločeno (62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju).

12. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih tožnikovih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP). Sodnica posameznica odloča na podlagi petega odstavka 458. čl. ZPP.