Jedro

Sodišče prve stopnje se je v okviru odločitve, da stiki potekajo v prostorih CSD Celje in pod nadzorom njihovega strokovnega delavca, opredelilo le z vidika ustreznosti stikov v razmerju do staršev, katerih možnosti za njihovo izvajanje je ugotavljalo, ne pa tudi z vidika koristi otroka. Ker se ni opredelilo, v čem je za otroka korist izvajanja stikov, ki je časovno in krajevno oddaljeno od kraja, kjer otrok skupaj z materjo sedaj biva, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Otrokova korist je vodilo tudi pri določitvi pristojnega centra za izvajanje stikov pod nadzorom, zato mora biti odločitev sodišča, še posebno, če odstopa od zakonsko predvidene pristojnosti, obrazložena.

Izrek

I.Pritožbi predlagateljice se ugodi, pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi delno, ter se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točki I izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.V preostalem delu, to je glede odločitve pod točko II izreka, se pritožba nasprotnega udeleženca zavrne in se v v tem obsegu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Prvostopno sodišče je z v uvodu citiranim sklepom odločilo o predlogu nasprotnega udeleženca, da sodišče izda začasno odredbo. V njem je predlagal, da se stiki z mld. hčerko A. A., s katero nima nobenih stikov, čeprav so ti nujno potrebni, uredijo tako, da potekajo vsak vikend od petka od 15.00 ure do nedelje do 19.00 ure, predaja otroka pa bi potekala s posredovanjem njegove mame na parkirišču pred Mercator centrom v A. Prvostopno sodišče je predlog zavrnilo (izrek pod točko II), hkrati pa je po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je pod točko I izreka odločilo, da se stiki med mld. A. A., roj. ..., in očetom B. B. začasno izvajajo v prostorih CSD ..., Enota ... , in pod nadzorom strokovnega delavca CSD ..., Enota ..., in sicer vsako sredo od 10.00 do 11.00 ure, pri čemer bosta udeleženca pred pričetkom prvega stika vabljena na CSD ... z namenom predstavitve poteka stikov pod nadzorom (izrek pod točko I/1). Odločilo je tudi o denarni kazni v višini 200,00 EUR v primeru kršitve začasne odredbe in v primeru nadaljnjega nespoštovanja začasne odredbe o izreku nove denarne kazni v višjem denarnem znesku (izrek pod točko I/2), o veljavnosti začasne odredbe (izrek pod točko I/3), o nesuspenzivnosti pravnega sredstva (izrek pod točko I/4) in o stroških postopka, pridržanih za končno odločbo (izrek pod točko I/5).

2.Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca postopka.

3.Predlagateljica po pooblaščencu izdani sklep izpodbija v delu, ki se nanaša na kraj izvajanja stikov, in sicer iz razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe določb materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se izpodbijani sklep v prvem odstavku točke 1 izreka spremeni tako, da se stiki odslej začasno izvajajo v prostorih in pod nadzorom strokovnega delavca CSD ... in ..., Enota ..., v preostalem pa izpodbijani sklep ostane nespremenjen, oz. podredno, da se v tem delu sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Iz pritožbe izhaja graja, ker odločitev sodišča, da naj se mld. A. A. (skupaj s svojo materjo) vsako sredo dopoldan vozi iz Novega mesta v Celju na stik z očetom ter nato nazaj na svoj trenutni dom, zagotovo ni v korist mld. A. A. Na ta način se mld. A. A. povsem po nepotrebnem izpostavlja hudim psihofizičnim naporom, ki jo dejansko izčrpavajo. Tako dolge vožnje tudi za predlagateljico predstavljajo hudo obremenitev zaradi stroškov in študijskih obveznosti. Stiki se lahko v prostorih CSD ... in ..., Enota ..., izvajajo na povsem isti način kot v prostorih CSD ... (lahko tudi pod neposrednim nadzorom pristojne osebe CSD ..., kar je sicer nepotrebno, glede na možnost, da CSD ... kot pristojni organ v konkretnem primeru v tem obsegu svoje naloge delegira CSD ... in ..., Enoti ... .

4.Nasprotni udeleženec sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in brez izrecne navedbe, v katerem delu ga izpodbija. Zato pritožbeno sodišče šteje, da ga izpodbija v vseh delih, glede katerih ima za izpodbijanje pravni interes, to je v celoti. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da stike med njim in mld. hčerko določi najmanj v obsegu stikov ob sredah, ko oče otroka prevzame v Vrtcu ..., Enota ..., in sicer tisti dan, ko je A. A. v vrtcu popoldan, ob 17.00 uri, in jo vrne nazaj v vrtec nazaj ob 20.00 uri, ko pa je A. A. v vrtčevskem varstvu dopoldan, jo prevzame v vrtcu ob 12.00 uri, in jo vrne v vrtec ob 15.00 uri.

4.Strinja se z odločitvijo o izdani začasni odredbi, ker starša ne moreta doseči dogovora o stikih, nasprotuje pa odločitvi o obsegu in načinu izvajanja stikov (zgolj vsako sredo v trajanju ene ure med 10. in 11. uro v prostorih CSD ...), za katero navaja, da jo je sodišče oprlo pretežno na nekritične navedbe predlagateljice, pri čemer je spregledalo izvor v vseh poročilih in zaključkih omenjane pištole, ki je v domnevnem pogovoru med predlagateljico in hčerko. Tudi poročilo Vrtca ... z dne 26. 5. 2023 izrecno povzema stališča, ki jih izpostavlja predlagateljica ter mu je sodišče glede navedb o pištoli sledilo, čeprav je to dejstvo nepreverljivo in tudi neresnično. Poročilo prezre, da je otrok očeta vesel, da se z njim dobro počuti, in da s stikov prihaja zadovoljen, medtem ko je opisano, da naj bi hči šele po preživetem dnevu z materjo, ki očitno ni zadovoljna, da stiki med očetom in hčerko potekajo, izpovedala o različnih dogajanjih, ki naj bi predstavljali očeta v slabi luči. Sodišče ni odločalo na podlagi ustrezne stopnje verjetnosti. Poročilo CSD ... z dne 31. 5. 2023 jasno opredeli, da je mati vseskozi prepričana, da bi bili za otroka najboljši le stiki pod nadzorom, čeprav so ti že tekli brez nadzora, tudi tako, da so potekali skozi celoten vikend. Sedaj se je nenadoma ustvarilo stališče, da naj bi bila potreba po stikih pod nadzorom izkazana s kazanjem neke pištole in željo otroka po ubijanju, kar je nelogično in nedokazano, in kar je oče tudi zanikal, čeprav priznava, da je predlagateljica zaradi posedovanja pištole prijavila njegovo širšo družino, vendar pa je tudi v tem delu zaključek sodišča zmoten, saj nasprotni udeleženec ni v toliki meri povezan z družino, da bi se lahko otrok štel za ogroženega, posebej ob režimu predlaganih stikov v ... . Sodišče prve stopnje je podleglo prepričljivosti predlagateljice in njenemu nenehnemu, vendar nedokazanemu izpostavljanju nevarnosti, sodišče pa je na ravni verjetnosti sprejelo zaključke kljub nasprotujočim in neizkazanim navedbam.

5.Udeleženca nista vložila odgovorov na pritožbo, prav tako ne zakoniti udeleženec Center za socialno delo ... (CSD ...).

6.Pritožba predlagateljice je utemeljena, medtem ko je pritožba nasprotnega udeleženca delno utemeljena.

7.V skladu s 350. in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1)1 ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

8.Sodišče prve stopnje je v točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa podalo pravilno pravno podlago2 ter razlogovanje o materialnopravni podlagi in zakonskih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo začasne odredbe v postopkih iz razmerij med starši in otroki (ne glede na to, ali gre za odločanje o predlagani začasni odredbi ali za odločanje po uradni dolžnosti). Pravilno je izpostavilo namen začasne odredbe, ki je ukrep začasnega varstva otroka, sprejet še pred izdajo končne odločbe, (izključno) zaradi izkazane ogroženosti otroka, zaradi česar je potrebno nujno ukrepanje. Ugotovljene ogroženosti, ki je pogoj za odločanje o stikih z začasno odredbo, udeleženca ne izpodbijata.

O pritožbi predlagateljice in nasprotnega udeleženca v delu, ki se nanaša na odrejene stike pod nadzorom:

9.Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku3 s stopnjo verjetnosti zaključilo, da so stiki mld. A. A. z očetom še vedno v korist, vendar pa je zaradi očetovega ravnanja, za katerega je ugotovilo, da pri deklici povzroča nemir, strah in izgubo varnosti v njenem intimnem doživljanju, pri čemer se je naslonilo na izpoved predlagateljice in poročilo vrtca ter vzgojiteljice,4 določilo, da stiki med njima potekajo v prostorih in pod nadzorom strokovnega delavca CSD .... Predlagateljica takšno odločitev graja in zanjo zatrjuje, da ni v korist mld. A. A., glede na vsakotedensko izpostavljanje štiriletnega otroka vožnjam na relaciji ... - ... in nazaj, kar zaradi vožnje z osebnim vozilom v trajanju vsaj ene ure in pol zgolj v eno smer, z javnim prevozom pa še bistveno dalj časa, predstavlja za mladoletnega otroka hud psihofizični napor.

10.S takšnimi pritožbenimi navedbami, sicer podanimi že tekom postopka na prvi stopnji, predlagateljica vzbuja dvom v materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, da so z izpodbijanim sklepom določeni stiki v največjo korist mld. A. A., pri čemer pa pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa v tem delu ne more preizkusiti. Sodišče prve stopnje se je namreč5 v okviru odločitve, da stiki potekajo v prostorih CSD ... in pod nadzorom njihovega strokovnega delavca, opredelilo le z vidika ustreznosti stikov v razmerju do staršev, katerih možnosti za njihovo izvajanje je ugotavljalo, ne pa tudi z vidika koristi otroka. Ker se ni opredelilo, v čem je za mld. A. A. korist izvajanja stikov, ki je časovno in krajevno oddaljeno od kraja, kjer mld. A. A. skupaj z materjo sedaj biva,6 je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Prvostopno sodišče namreč za sprejeti in v 10. točki zapisani zaključek, da je stike določilo na način, da se stiki izvajajo v prostorih in pod nadzorom pristojnega CSD ..., ni navedlo nobenega pravno pomembnega dejstva niti dokazne podlage, na podlagi katerih je prišlo do takšnega zaključka. Zato se izpodbijana odločitev ne da preizkusiti, ob čemer pritožbeno sodišče izpostavlja, da je otrokova korist vodilo tudi pri določitvi pristojnega centra za izvajanje stikov pod nadzorom, zato mora biti odločitev sodišča, še posebno, če odstopa od zakonsko predvidene pristojnosti, obrazložena (v konkretnem primeru predstavlja spregled naveznih okoliščin, ki jih za določitev (krajevno) pristojnega centra za socialno delo predvideva 81. člen Zakona o socialnem varstvu; ZSV). Predlagateljica sicer v pritožbi ni uveljavljala omenjene bistvene kršitve določb postopka, vendar pa gre za absolutno bistveno kršitev, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Že omenjena kršitev je razlog za ugoditev pritožbi predlagateljice, prav tako je posledično delno utemeljena pritožba nasprotnega udeleženca, zaradi česar nadaljnji pritožbeni očitki slednjega niso predmet presoje.

O pritožbi nasprotnega udeleženca glede zavrnitve njegovega predloga za izdajo začasne odredbe:

11.Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, da se ne strinja z določitvijo stikov zgolj vsako sredo v trajanju ene ure v prostorih CSD, je, čeprav tega izrecno ne uveljavlja, razumeti tudi kot vsebinsko nestrinjanje z nadaljnjo odločitvijo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri bi stiki potekali nenadzorovano, vsak vikend, od petka do nedelje. Ob tem, ko v pritožbi niti ne vztraja več pri obsegu v začasni odredbi predlaganih stikov, saj predlaga, da naj nenadzorovani stiki potekajo najmanj v obsegu triurnih stikov ob sredah, svojo pritožbeno grajo po oceni pritožbenega sodišča tudi sicer neuspešno utemeljuje z očitki, povzetimi v točki 4 te obrazložitve. Že prvostopno sodišče je izpostavilo, da v postopku izdaje začasne odredbe odloča z znižanim dokaznim standardom verjetnosti, kar je stopnja, ki zadošča za izkaz otrokove ogroženosti, in kateremu je prvostopno sodišče zadostilo,7 saj o predlogu za izdajo začasne odredbe ne odloča po izvedbi vseh dokazov, kar pritožbeno sodišče izpostavlja glede na pritožbene navedbe o neresničnosti in nepreverljivosti dejstev glede pištole, ampak že v fazi, ko lahko na podlagi gradiva v spisu ugotovi, katere trditve strank so za odločitev o predlagani začasni odredbi verjetnejše. Odločitev je prvostopno sodišče oprlo na poročilo Vrtca ..., ki vsebuje tudi poročilo vzgojiteljice z dne 26. 5. 2023,8 iz katerega izhaja, drugače kot to skuša uveljaviti pritožba, da je podlaga za ugotovitev sodišča o vplivu očetovega ravnanja in vedenja na mld. A. A.,9 v pripovedovanju mld. A. A., ki ga je vzgojiteljica zaznala neposredno in brez pomembnejše zakasnitve, in ki potrjuje izpoved predlagateljice o hčerkini izkušnji s strelnim orožjem v času stika z očetom,10 ob čemer izpoved zaslišane C. C., matere nasprotnega udeleženca, dodatno potrjuje dejstvo predkazenskega postopka zoper njenega partnerja zaradi posedovanja strelnega orožja, kar je prav tako upoštevno dejstvo glede na trditve predlagateljice o navezanosti pritožnika na družino.11 Zato so pritožbene navedbe, da je odločitev oprta pretežno na navedbe otrokove matere, ki želi pritožnika očrniti, in jim je sodišče nekritično sledilo, kot tudi nadaljnje, da je popolnoma prezrlo veselje otroka nad očetom in njeno dobro počutje, kot je to nenazadnje razvidno iz točke 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa, neutemeljene.

12.Dokazna ocena prvostopnega sodišča je pravilna in prepričljiva. Ob pravilnih že opredeljenih materialnopravnih izhodiščih nasprotni udeleženec z že povzetimi navedbami kot tudi z nadaljnjim stališčem glede dinamike predhodno potekajočih stikov brez nadzora, čeprav naj bi bila mati, tako pritožba, prepričana v primernost stikov pod nadzorom, ob tem, ko je zaradi varstva otrokovih koristi12 sodišče dolžno na spremenjene okoliščine odreagirati tudi samo, po uradni dolžnosti, ves čas postopka (prvi odstavek 160. člena DZ), ne more uspeti. Bistvenih kršitev postopka pritožba obrazloženo niti ne uveljavlja. Pritožbo nasprotnega udeleženca v obsegu, ki se nanaša na zavrnilno odločitev predlaganih stikov z njegove strani, je sodišče zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijani odločitvi pod točko II izreka potrdilo, glede na to, da bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, v tem delu odločitve ni zaslediti.

Sklepno:

13.Ob ugotovljeni absolutni bistveni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker izpodbijani sklep ne vsebuje pravno odločilnih dejstev za izrek začasne odredbe, kar narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa v celotnem obsegu pod točko I izreka izpodbijanega sklepa,13 pritožbeno sodišče izpostavlja, da ugotovljene kršitve samo ne more odpraviti.14 Z lastnim ugotavljanjem okoliščin za presojo okoliščin, v prostorih katerega CSD naj stiki potekajo in pod nadzorom katerih strokovnih delavcev (katerega centra), da bodo v največjo korist mld. A. A., bi udeležencem odvzelo ustavno pravico do pravnega sredstva. Zato je pritožbi pritožnice ugodilo v celoti, pritožbi nasprotnega udeleženca v tem delu pa delno ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na stike pod nadzorom, zadevo pa v istem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretja točka odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 239. ter 15. členom ZIZ).

14.Posebna navodila sodišču prve stopnje za ponovno odločanje v izpodbijanem delu niso potrebna, ker so razvidna že iz zgoraj navedenega. Pritožbeno sodišče pa vendarle izpostavlja tudi eventuelno potrebno sodelovanje CSD ... in ..., Enota ..., v ponovljenem postopku. Sodišče je namreč dolžno, da bi o času, načinu in kraju izvrševanja stikov odločilo na način, da jih bo mogoče izvajati in da bodo v funkciji varovanja konkretnih koristi mld. otroka, zaradi možnosti izjasnitve, v postopek pritegniti center, ki bo stike izvajal. Ne le zaradi njegove pravice do izjave,15 temveč je lahko drugačno ravnanje v škodo otroka, ker bi bilo mogoče, da po sodišču določeni stiki ne bi bili izvedljivi.

15.Odločitev o pritožbenih stroških odpade, ker pritožnika stroškov nista priglasila.

-------------------------------

1Ta je podlaga za smiselno uporabo določb ZPP tudi v nadaljevanju, ko se sodišče sklicuje na določila ZPP.

2Določbe členov 161, 162, 157, 159 Družinskega zakonika (DZ) in členov 6, 7, 100 ZNP-1.

3Podrobneje o tem v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

4Priloga A18.

5Kot to izhaja iz točke 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

6Novo mesto, kar med postopkom na prvi stopnji med udeležencema ni bilo sporno.

7Standard je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot proti, oz. so prvi močnejši od drugih.

8Glej prilogo A18.

9Podrobneje o tem točka 9, drugi odstavek obrazložitve izpodbijanega sklepa.

10Podrobneje o tem tačka 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

11Slednjega pritožnik v pritožbi niti ne zanika, temveč le podaja svoje stališče, da navezanost ni tolikšna, da bi se otrok štel kot ogroženega.

12Četrti odstavek 7. člena in 160. člen DZ, drugi odstavek 6. člena ZNP-1.

13Prenos pristojnosti zaradi spoštovanja izdane sodne odločbe ne prihaja v poštev.

14Prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 239. in 15. členom ZIZ.

15Ter možnosti, da koristi otroka varuje tudi v pritožbenem postopku (kar je tudi dodaten razlog, da pritožbeno sodišče kršitve ne more odpraviti samo).