Jedro

Dejstvo, da si je lastnik gospodujočega zemljišča uredil dodaten dostop do svoje nepremičnine, ne pomeni razloga za prenehanje stvarne služnosti poti, če služnostna pot ni postala nepotrebna.

Izrek

Pritožbo se zavrne kot neutemeljeno in zato potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugotovitveni tožbeni zahtevek, da je stvarna služnost poti za hojo in vožnjo z vozili tožene stranke v korist gospodujočega zemljišča, po severnem delu tožničinega služečega zemljišča kot nepotrebna prenehala; zavrnilo pa je tudi prepovedni tožbeni zahtevek glede nadaljnje rabe navedene poti.

Tožeča stranka se pritožuje proti navedeni sodni odločbi in smiselno zatrjuje pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodišče prve stopnje naj bi sicer pravilno povzelo dokaze in določila Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR), ki urejajo služnost stvari, zmotno pa naj bi ugotovilo, da tožena stranka še vedno potrebuje služnostno pot kljub temu, da je za potrebe svoje dejavnosti uredila drug dostop z javne ceste.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva. Tako je ugotovilo tudi dejstvo, da tožena stranka še vedno potrebuje sporno pot, ker z novozgrajeno potjo ni zadovoljivo rešila problema dostopa do svoje nepremičnine. To dejstvo med drugim izhaja tudi iz izpovedbe prve tožnice, ki je bila zaslišana na naroku za glavno obravnavo dne .... Zaradi tega niso podane predpostavke, ki jih predpisuje 2. odst. 58. čl. ZTLR in je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Pri tem tudi ni zagrešilo takšnih kršitev določb pravdnega postopka, da bi jih moralo pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je, pri odločanju o pritožbi, uporabilo določbe 368. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).