Jedro

Ker je bilo na podlagi podatkov, s katerimi je tožena stranka razpolagala v času odločanja, pravilno ugotovljeno, da tožnica glede na višino dohodkov ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP in bi morala v primeru dodelitve nujne BPP to pravno pomoč vrniti, je tožena stranka njeno prošnjo utemeljeno zavrnila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 2755/2011 z dne 19. 10. 2011 je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani odločil, da se prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. In 68/2011 zaradi dosege dejanj, zavrne.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je Okrožno sodišče v Ljubljani dne 14. 10. 2011 prejelo prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. In 68/2011 zaradi dosege dejanj s prilogami. Tožena stranka se v obrazložitvi svoje odločbe sklicuje na 11. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB in 23/08, v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavlja finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji. Sklicuje se še na 13. in 14. člen ZBPP in določbe Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07-UPB, 23/07-popr., 41/07-popr. in 122/07-odl. US, v nadaljevanju ZSV), ki se smiselno uporabljajo za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca za BPP in njegove družine. Organ za BPP je po tem, ko je vpogledal v prošnjo tožnice in priložena obvestila ZPIZ o višini pokojnine, ugotovil, da znaša lastni dohodek tožnice v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje skupaj 1.546,59 EUR. Glede na navedeno znaša povprečni mesečni dohodek tožnice 515,53 EUR, kar presega višino 2-kratnika osnovnega minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV in znaša 230,61 EUR (2-kratnik je 461,22 EUR). To pa izključuje pravico tožnice do dodelitve BPP. Ker tožnica že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP, se organ za BPP ni spuščal v presojo drugega premoženja tožnice.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo. V tožbi navaja, da je prosila za nujno BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Domžalah, datiran z dne 27. 11. 2010, ki ga je prejela dne 29. 10. 2011. Meni, da izpolnjuje vse pogoje za dodelitev BPP. Sodišču predlaga, da odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču poslala spise in v odgovoru na tožbo navedla, da vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (1. odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 98/11-odl.US, v nadaljnjem besedilu ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Sodišče po vpogledu tožbo in upravne spise ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je dohodek tožnice v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje za BPP znašal 1.546,59 EUR, oziroma 515,53 EUR mesečno in da je s tem presežena višina 2-kratnika osnovnega minimalnega dohodka, določenega v 22. členu ZSV (2-kratnik znaša 461,22 EUR). Glede na navedeno pa je tožena stranka po presoji sodišča pravilno presodila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 13. člena ZBPP za dodelitev BPP.

Po presoji sodišča pa tožnica tudi zmotno meni, da bi ji morala biti dodeljena nujna BPP. Po določbi 1. odstavka 36. člena ZBPP se nujna BPP dodeli, če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka in vložitve prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Brezplačna pravna pomoč se prosilcu v takem primeru dodeli ne glede na določbe ZBPP, a mora prosilec, ki mu je odobrena BPP na navedeni način, izpolnitev vseh pogojev za odobritev BPP izkazati naknadno (najkasneje v 8 dneh). V primeru, če odobritev ni bila utemeljena ali če prosilec ne ravna po določbah tega člena ZBPP, se uporabijo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (36. člen ZBPP). Ker je bilo v obravnavanem primeru na podlagi podatkov, s katerimi je tožena stranka razpolagala v trenutku odločanja, pravilno ugotovljeno, da tožnica glede na višino dohodkov, ki jih prejema, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP in bi morala v primeru dodelitve nujne brezplačne pravne pomoči to brezplačno pravno pomoč vrniti, je tudi po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče ob tem še pripominja, da je, kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, že tožnica sama skupaj s prošnjo za dodelitev BPP vložila tudi pravno sredstvo, v zvezi z vložitvijo katerega je prosila za (nujno) BPP (pritožbo). S tem pa tudi ni izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev nujne BPP, saj tožnica ni izkazala, da bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje zamudila rok za kakšno pravno dejanje ali bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje (36. člen ZBPP).

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni našlo. Zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.