Jedro

Tudi tožbo, vloženo po tretjem odstavku 1. člena ZUS, je potrebno vložiti v roku iz prvega odstavka 26. člena ZUS, in če se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v ustavne pravice, prične ta rok teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 892/2001-2 z dne 13.6.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi določb 2. in 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožbo, s katero je tožnik izpodbijal odredbo preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu, št. Kpd 167/99 z dne 24.6.1999. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožnik izpodbija zakonitost izvršitve odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Novem mestu Kpd 167/99 z dne 24.6.1999, na podlagi katere je bila istega dne opravljena hišna preiskava v prostorih tožnika in podjetja I. Na podlagi pridobljene dokumentacije je Davčni urad N.m. dne 4.10.1999 sestavil zapisnik o inšpekcijskem pregledu, Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu pa je dne 23.5.2000 vložilo predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zoper tožnika. Ker je tožnik tožbo vložil po preteku 1 leta in 11 mesecev od izvršenega dejanja, s katerim naj bi bilo poseženo v njegove ustavne pravice, je prepozna, zato jo je že zaradi tega na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena zavrglo. Ker je odredba preiskovalnega sodnika akt sodišča, izdan na podlagi kazenske zakonodaje, zoper takšne akte pa je sodno varstvo zagotovljeno, take odredbe sodišča ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Kar pa se tiče ustavnih pravic, v katere naj bi nezakonito posegli delavci policije, ima tožnik možnost uveljavljati varstvo v kazenskem in civilnem postopku. Ker ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo zatrjevanih ustavnih pravic, je upravno sodišče tožbo zavrglo tudi na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Navaja, da uveljavlja sodno varstvo za dejanja, izvršena pred uvedbo kazenskega postopka, katerih posledica se kaže kot protipravno stanje trajanja. Preiskava ni bila opravljena samo na tožnikovih stvareh, temveč tudi zoper podjetje I., d.o.o.. Sledil ji je zaseg dokumentacije in predmetov, posredovanje zaseženega davčni upravi, zapisnik davčne uprave in ovadba tožilstvu. Ker gre za dejanja, ki povzročajo druga dejanja, je potrebno dejanja ob nezakoniti preiskavi in tako pridobljene predmete ter listine ocenjevati kot dejanja trajanja. Tožba je zato pravočasna. Do uvedbe kazenskega postopka pa pritožnik tudi nima na razpolago nobenega drugega pravnega sredstva, kot 3. odstavek 1. člena ZUS, zato je tožba dovoljena. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi tožbo, vloženo po 3. odstavku 1. člena ZUS, je potrebno vložiti v roku tridesetih dni, kot ga določa 1. odstavek 26. člena ZUS. Kadar se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v tožnikove ustavne pravice, prične rok za vložitev tožbe teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno (1. odstavek 26. člena ZUS).

Kot izhaja iz tožbe, je dejanje, ki ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, oprava hišne preiskave dne 24.6.1999 s strani policije, na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika. Tudi če posledice tega dejanja morda res še trajajo, kot to navaja pritožba, gre po presoji pritožbenega sodišča za izvršeno dejanje in ne za dejanje trajanja, kot navaja pritožba. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožba, vložena leto dni in 11 mesecev po opravi hišne preiskave (25.5.2001), prepozna. Že zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS in niti ni bistveno, če obstaja za zavrženje tožbe tudi razlog iz 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. Zato pritožbeno sodišče ugovorov, ki se nanašajo na ta razlog dopustnosti tožbe, ni presojalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS, v zvezi z 68. členom ZUS, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.