Jedro

Plačilni nalog (policijske postaje) je izvršilni naslov, če je opremljen s potrdilom o izvršljivosti (4. odstavek 44. člena Zakona o davčnem postopku). Okoliščina, ki je na plačilnem nalogu napisana in ni sporna, to je, da tožnik ni hotel podpisati plačilnega naloga, niti ga sprejeti, nima nobenega vpliva na postopek prisilne izterjave. Odločitve in druga pisanja v postopku o prekršku se po določbi 89. člena Zakona o prekršku vročajo v skladu z ustreznimi določbami Zakona o kazenskem postopku, ki v 122. členu določa, da se vročitev šteje za opravljeno tudi v primeru odklonitve podpisa, ko vročevalec to dejstvo in datum napiše na vročilnico oziroma uradno pisanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.3.2002. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, Izpostave ... z dne 8.11.2001. S tem sklepom je prvostopni organ uvedel prisilno izterjavo neporavnane denarne kazni v znesku 10.000,00 SIT in stroškov izterjave v znesku 1000,00 SIT.

V obrazložitvi sodišče prve stopnje pritrjuje toženi stranki in navaja, da se od tožnika izterjuje obveznost na podlagi plačilnega naloga z dne 19.3.2001, ki ga je izdala Postaja prometne policije Ljubljana in je 30.3.2001 postal izvršljiv. Kot izvršilni naslov je plačilni nalog sestavljen v skladu z določbo 4. odstavka 44. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP). Iz plačilnega naloga sicer izhaja, da je tožnik na kraju storitve prekrška odklonil podpis in sprejem, vendar to ne vpliva na ugotovitev, da je bila vročitev opravljena. Ker tožnik denarne kazni ni plačal takoj na kraju prekrška, ni pa tudi vložil ugovora, je bila po določbi 42. člena ZDavP pravilno uvedena prisilna izterjava z izdajo sklepa. Ker je bil tožnik že na kraju samem seznanjen s prekrškom, kar izhaja iz vsebine plačilnega naloga, ni zakonske podlage, da bi moral biti o pravici do ugovora zoper plačilni nalog o prekršku še naknadno obveščen. V postopku prisilne izterjave pa tudi ni mogoče uveljaviti ugovorov v zvezi s storitvijo prekrška.

V pritožbi tožnik navaja, da se ne strinja s trditvami policije. Zato je tudi odklonil podpis in ni hotel sprejeti plačilnega naloga. Zatrjuje, da bi mu policist moral pojasniti, kam se lahko pritoži. Tako pa ni imel možnosti pojasniti dogodka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pravilni pa so tudi razlogi, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev.

Po določbah 42. člena ZDavP uvede davčni organ prisilno izterjavo z izdajo sklepa o prisilni izterjavi tudi po izvršilnem naslovu, ki ga ni izdal davčni organ, če je predpisano, da je davčni organ pristojen za izterjavo obveznosti iz izvršilnega naslova. V obravnavani zadevi je izvršilni naslov plačilni nalog, ki se po 241. členu Zakona o prekrških (ZP) izvršuje po organu, ki je pristojen za davčno izvršbo. Iz upravnih spisov izhaja, da je bil plačilni nalog pravilno vročen, da je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, pa tudi, da kazen ni bila plačana v roku 8 dni niti ni bil v tem roku vložen ugovor (tožnik tega tudi ne zatrjuje). Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča podana zakonska podlaga za izdajo sklepa o uvedbi prisilne izterjave.

Okoliščina, na katero se sklicuje tožnik v pritožbi, in sicer, da plačilnega naloga ni hotel podpisati niti sprejeti, nima nobenega vpliva na odločitev. Odločitve in druga pisanja v postopku o prekršku se po določi 89. člena ZP vročajo v skladu z ustreznimi določbami Zakona o kazenskem postopku (ZKP). V 122. členu ZKP pa je določeno, da se vročitev šteje za opravljeno tudi v primeru odklonitve podpisa, ko vročevalec to dejstvo in datum napiše na vročilnico oziroma na uradno pisanje. Ker ima plačilni nalog navedbe, ki potrjujejo, da je šteti njegovo vročitev za opravljeno, tožnik tudi ne more uspeti z zatrjevanjem, da bi moral biti posebej opozorjen na možnost vložitve ugovora zoper plačilni nalog.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo izpodbijano sodbo.