Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep I Cp 126/2018

ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.126.2018 Civilni oddelek

tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe ustavitev izvršbe potrebni pravdni stroški umik tožbe umik tožbe po izpolnitvi zahtevka pravočasen umik tožbe
Višje sodišče v Ljubljani
30. maj 2018

Povzetek

Sodba obravnava vprašanje povrnitve pravdnih stroškov po umiku tožbe, pri čemer je tožnik trdil, da je umik tožbe nastal takoj po izpolnitvi zahtevka s strani toženke. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik umaknil tožbo prepozno, kar pomeni, da je dolžan povrniti stroške toženi stranki. Pritožbeno sodišče je presodilo, da je tožena stranka s svojim ravnanjem povzročila stroške, zato je odločilo, da ji mora povrniti stroške postopka.
  • Utemeljenost pritožbe tožnika glede stroškov postopka.Ali je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka, glede na to, da je tožena stranka izpolnila njegov zahtevek pred umikom tožbe?
  • Razumevanje določbe 158. člena ZPP.Kako je treba razumeti določbo 158. člena ZPP v kontekstu umika tožbe in povrnitve stroškov?
  • Učinki umika tožbe na stroške postopka.Kakšni so učinki umika tožbe na pravdne stroške, če tožnik umakne tožbo po izpolnitvi zahtevka s strani toženke?
  • Odgovornost za pravdne stroške.Kdo nosi pravdne stroške v primeru, ko tožena stranka izpolni zahtevek, tožeča stranka pa umakne tožbo?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Določbo 158. člena ZPP je treba razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če je tožeča stranka z umikom zamudila, je posledica njene zamude, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške, ki so nastali potem, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani sklep v stroškovnem delu (II. točka izreka) spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 256,12 EUR pravdnih stroškov, v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v petnajstih dneh povrniti 56,92 EUR pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je tožnik vložil tožbo na nedopustnost izvršbe, ki jo je z vlogo z dne 23. 11. 2017 umaknil in priglasil stroške postopka. Tožena stranka umiku ni nasprotovala, je pa prav tako priglasila stroške postopka. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek ustavilo (I. točka izreka) in tožniku naložilo, da toženki plača pravdne stroške v višini 142,80 EUR (II. točka izreka).

2. Tožnik izpodbija sklep o stroških in navaja, da je bil postopek ustavljen, ker toženka ni predlagala druge dražbe, saj ji je bilo očitno jasno, da premičnina ni dolžnikova last. Ustavitev izvršilnega postopka zaradi ravnanja toženke je mogoče enačiti z izpolnitvijo tožnikovega zahtevka, zato je v celoti dosežen cilj, ki ga je zasledoval s predmetno tožbo. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj so stroški postopka nastali izključno zaradi ravnanja toženke in je podana podlaga za njihovo plačilo po 156. členu ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da stroške postopka naloži v plačilo toženki. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. V sporočilu sodišču z dne 10. 12. 1017 toženka navaja, da nasprotuje tožnikovemu predlogu za povračilo stroškov. Res ni predlagala druge dražbe premičnin, vendar ne iz razloga, ker te niso dolžnikova last, temveč zato, ker je bila prva dražba neuspešna in na njej ni bilo kupcev. Zato je sklepala, da tudi druga dražba ne bo uspešna in je v izogib dodatnim stroškom ni predlagala. Toženka ni izpolnila tožnikovega zahtevka, zato ji zaradi umika tožbe gredo stroški po 158. členu ZPP. Ustavitev izvršilnega postopka za tožnika pomeni le izgubo pravnega interesa za nadaljevanje pravde. Glede na ustavitev izvršilnega postopka bi sodišče tožbo, če je tožnik ne bi umaknil, moralo zavreči, pri čemer bi bil tožnik prav tako dolžan nositi toženkine stroške postopka.

4. Tožnikova pritožba je utemeljena.

5. Obrazložitev sodišča prve stopnje, zakaj je stroške v plačilo naložilo tožniku, je skopa, saj je navedeno le, da v konkretnem primeru tožnik ni ne navedel ne izkazal, da je do umika tožbe prišlo takoj po izpolnitvi zahtevka s strani toženke.1 Odločitev sodišča prve stopnje, da stroške naloži v plačilo tožniku, je tudi materialnopravno zmotna.

6. Stroške pravdnega postopka mora nositi tisti, ki v pravdi ne uspe, ali tisti, ki umakne tožbo (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 158. člena ZPP). Prvi odstavek 158. člena ZPP določa izjemo od tega pravila: če tožena stranka izpolni zahtevek in tožeča stranka umakne tožbo takoj, nosi stroške postopka tožena stranka. Nosi jih ne glede na to, da je bila tožeča stranka tista, ki je umaknila tožbo. Pravilo, urejeno v prvem odstavku 154. člena in v prvem odstavku 158. člena ZPP, je jasno: stroške nosi tisti, ki jih je povzročil, ne glede na vzrok. Če tožena stranka izpolni zahtevek, je s tem pravzaprav nastal položaj, kot da je priznala, da je bil zahtevek utemeljen, pravdni postopek pa potreben za dosego uspeha. Namen zakonodajalca je torej bil, da naloži toženi stranki kot povzročitelju v bistvu nepotrebnih stroškov, ki jih je povzročila tožeči stranki, da nosi te stroške, seveda poleg lastnih stroškov tožene stranke same. Zahtevek lahko izpolni tožena stranka le, če je tožeča stranka uveljavljala dajatveni zahtevek, zato se prvi odstavek 158. člena ZPP nanaša na dajatveno tožbo. V tem postopku je tožnik uveljavljal tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ki je po svojem namenu sicer ugotovitvena, po svoji pravni naravi pa oblikovalna. Nanjo se besedilo prvega odstavka 158. člena ZPP izrecno ne nanaša. Izpolniti takšnega zahtevka tožena stranka ne more, saj je sodišče tisto, ki odloča o ugotovitvah oziroma oblikuje pravno razmerje. Vendar ni videti razloga, zakaj se navedeno določilo ne bi uporabljalo tudi pri tovrstnih zahtevkih.2

7. Skladno s 158. členom ZPP se tožeča stranka pri umiku tožbe lahko izogne plačilu stroškov toženi stranki pod dvema pogojema: (1) da je tožbo umaknila takoj, (2) ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Umik tožbe takoj po izpolnitvi zahtevka je pravni standard, katerega je treba ugotoviti in obrazložiti v vsakem primeru posebej. Če tožeča stranka temu pravnemu standardu ni sledila in tožbe ni umaknila takoj, ko je nasprotna stranka izpolnila zahtevek, je prišla v zamudo. Določbo 158. člena ZPP je treba razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če je tožeča stranka z umikom zamudila, je posledica njene zamude, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške, ki so nastali potem, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek.3

8. Da bi sodišče pri odločanju o povrnitvi stroškov lahko uporabilo navedeno izjemo od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, mora biti seznanjeno z dejstvi, iz katerih izhaja, da je tožeča stranka tožbo res umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, in z dokazi, ki navedena dejstva potrjujejo. Tožeča stranka mora zato v vlogi, s katero tožbo umakne, navesti, kdaj je tožena stranka zahtevek izpolnila in za svoje trditve predložiti dokaze.4

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da tožnik ni ne navedel, ne izkazal, da je do umika tožbe prišlo takoj po izpolnitvi zahtevka s strani toženke. Navedeno ne drži v celoti. Res tožnik v umiku tožbe ni navedel, kdaj je prišlo do ustavitve izvršilnega postopka, in tudi ni opredelil časovnega standarda umika, vendar iz podatkov spisa izhaja, da je toženka sodišče z vlogo z dne 23. 10. 2017 obvestila, da je izvršilno sodišče s sklepom z dne 19. 9. 2017 izvršbo ustavilo. Sodišče prve stopnje je 16. 11. 2017 vlogo poslalo v izjavo tožniku in mu dodelilo rok osmih dni za izjavo. 23. 11. 2017 (oddajna teorija) je tožnik umaknil tožbo. Sodišče prve stopnje je tako razpolagalo s trditvami pravdnih strank in s predloženimi dokazi, kdaj je bila izvršba ustavljena, tožba pa umaknjena, in bi se o tem, ali je tožnik tožbo umaknil pravočasno, moralo izreči. Po oceni pritožbenega sodišča tožnik v vlogi, s katero je umaknil tožbo, ni bil dolžan ponavljati trditev, kdaj je prišlo do ustavitve izvršilnega postopka, saj je utemeljeno sklepal, da je bilo sodišče s tem seznanjeno s strani toženke.

10. Izvršba na premične stvari je bila ustavljena s sklepom 19. 9. 2017 (priloga B 5). Toženka je sklep prejela 21. 9. 2017 (dohodni žig na sklepu v prilogi B 5). Tožnik je tožbo res umaknil šele po dveh mesecih od ustavitve izvršbe, trditev o tem, da bi sklep prejel občutno kasneje kot toženka, pa ni podal. Vendar po oceni pritožbenega sodišča z umikom tožbe ni prišel v zamudo, saj toženki od ustavitve izvršbe dalje dodatni stroški, ki bi se nanašali na vsebino sporne zadeve, niso nastajali.5 Dodatni stroški so ji nastali le z vlogo z dne 10. 12. 2017, v kateri pa se je opredelila do stroškov postopka pri umiku tožbe in ne glede vsebine glavnega spora. Navedeni stroški bi ji nastali tudi, če bi tožnik tožbo umaknil neposredno po ustavitvi izvršbe.

11. Odgovoriti je bilo treba še na vprašanje, ali je toženka izpolnila zahtevek. Tožnik zatrjuje, da se z ustavitvijo izvršbe šteje zahtevek za izpolnjen, saj je ustavitev povzročila toženka, ker ni predlagala druge dražbe. Toženka pa nasprotno še vedno vztraja, da tožnik ni lastnik premične stvari, druge dražbe ni predlagala, ker na prvi dražbi ni bilo kupcev in se je izognila nadaljnjim stroškom, ter da bi bil tožnik upravičen do povračila stroškov le, če bi dokazal, da je njegov zahtevek utemeljen.

12. Za odločitev o stroških pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen. Stroškovna odločitev je odvisna od tega, ali je umik tožbe res posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne.6 Iz podatkov spisa izhaja, da je bila prva javna dražba opravljena 26. 4. 2017 ter da ni bilo kupcev (priloga B 9). Iz navedene listine izhaja, da lahko drugo dražbo stranka predlaga v tridesetih dneh od prve dražbe na podlagi četrtega odstavka 94. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Podano je tudi opozorilo, da če nobena stranka dražbe ne predlaga v predpisanem roku, sodišče na podlagi 95. člena ZIZ izvršbo ustavi. Ni sporno, da toženka druge dražbe ni predlagala. Po oceni pritožbenega sodišča je s tem tožnik izkazal, da je bil vzrok za ustavitev izvršilnega postopka na njeni strani. Ustavitev izvršilnega postopka v posledici njenega ravnanja gre torej enačiti z izpolnitvijo zahtevka, saj je bil s tem v celoti dosežen cilj, ki ga je tožnik zasledoval s predmetno tožbo, to pa je nedopustnost izvršbe.7 Neutemeljeno se toženka pri tem sklicuje na sodno prakso, to je VSL sklep II Cp 2792/2012 z dne 19. 12. 2012, saj je bilo tam dejansko stanje drugačno. Namreč izvršilni postopek je bil vložen proti pravni osebi, ki v tistem trenutku ni več obstajala, in je šlo za napako, ki je ni bilo moč odpraviti. Nasprotno bi v tem postopku toženka lahko vztrajala pri dražbi. S tem, ko ni, četudi se je za to odločila, ker je ocenila, da dražba ne bo uspešna in je s tem želela zmanjšati svoje stroške, je tožniku neutemeljeno povzročila stroške in mu jih mora povrniti.

13. Tožnikovi pravdni stroški skladno z veljavno Odvetniško tarifo znašajo 256,12 EUR in predstavljajo sestavo ugovora tretjega v višini 200 točk, sestavo tožbe v višini 200 točk in sestavo vloge za umik tožbe v višini 50 točk, skupno 450 točk, kar znaša 206,55 EUR, 22 % DDV znaša 45,44 EUR, 2 % materialni stroški pa 4,13 EUR. Tožniku glede na to, da je v s pritožbo uspel, gredo tudi pritožbeni stroški v višini 56,92 EUR in predstavljajo 100 odvetniških točk za sestavo pritožbe, 10,10 EUR znaša 22 % DDV, 0,92 EUR pa znašajo 2 % materialni stroški.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa, na podlagi 3. točke 365. člena ZPP. Izrek o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP.

1 Primerjaj obrazložitev v 3. točki izpodbijanega sklepa. 2 Primerjaj VSL sklep I Cpg 140/2016 z dne 11. 2. 2016. 3 Primerjaj Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, Lojze Ude in ostali, komentar N. Betetto k 158. členu ZPP, stran 46, in k 156. členu ZPP, stran 41, primerjaj tudi VSL sklep II Cp 2695/2017 z dne 16. 2. 2018. 4 Primerjaj VSL sklep I Cpg 1051/2017 z dne 28. 11. 2017. 5 Primerjaj VSL sklep II Cp 2695/2017 z dne 16. 2. 2018. 6 Primerjaj VSL sklep I Cp 1407/2017 z dne 22. 11. 2017. 7 Primerjaj VSL sklep I Cpg 140/2016 z dne 11. 2. 2016.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia