Jedro

S procesnim sklepom o nadaljevanju izvršilnega postopka še ni določeno o nobeni pravici ali dolžnosti. Res z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke nasproti osebno odgovornim družbenikom za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za obveznosti pravne osebe, vendar pa je potrebno upoštevati tudi, da se postopki izvršbe in zavarovanja proti osebno odgovornim družbenikom, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. V konkretnem primeru je prvotni upnik pravilno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico. Ker pa je po vložitvi predloga in pred odločitvijo o temu predlogu upnika prišlo do začetka stečajnega postopka, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka. Navedenega sklepa sicer ni izdalo, kar pomeni relativno bistveno kršitev postopka, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost tega postopka, saj je v nadaljevanju sodišče prve stopnje sledilo predlogu stečajnega upravitelja pozneje najdenega premoženja in pravilno nadaljevalo izvršilni postopek v dobro stečajne mase. Predlog za nadaljevanje stečajnega upravitelja ni prepozen, saj če je postopek prekinjen, prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Res sicer pravna dejanja neligitimirane osebe z vidika zastaralnega ali prekluzivnih rokov ne učinkujejo v korist legitimirane osebe, vendar je ureditev v ZFPPIPP specialna, v smiselni povezavi z ureditvijo vstopa novega upnika v izvršilni postopek. Kolikor enoletni rok ne bil bil varovan z pravočasnim upnikovim predlogom za nadaljevanje zoper aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe, če kasneje pride do stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane osebe, in sicer pred potekom enoletnega prekluzivnega roka in pred odločitvijo sodišča prve stopnje o upnikovem predlogu, potem bi bil izjalovljen namen ZFPPIPP.

Po začetku stečajnega postopka nad premoženjem družbe ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi oziroma o nadaljevanju izvršbe z novo dolžnico na predlog prvotnega upnika, ampak bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 28. 7. 2015 se v delu: - zoper 1. točko izreka zavrne in sklep v tem delu potrdi; - zoper točko 2. in 3. zavrže; - zoper 3. in 4. točko izreka sklepa se pritožbi ugodi in sklep v tem delu razveljavi in in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbi zoper sklep o nadaljevanju z dne 23. 12. 2013 se ugodi in se sklep v izpodbijanem prvem odstavku, kolikor je dovoljeno nadaljevanje izvršbe zoper družbenico izbrisane družbe, to je A. A., razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. O stroških pritožbenih postopkov bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 7. 2015 sklenilo: „1) Izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. Ig 8026/2006 z 10. 3. 2008, ki je postal pravnomočen 15. 10. 2008, se nadaljuje v dobro stečajne mase družbe T., d. o. o. - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, ..., fiduciarni TRR upravitelja V. S. … pri ...

2) Dolžničinemu ugovoru o izteku roka z 11. 3. 2014 zoper sklep o izvršbi, opr. št. Ig 8026/2006 z dne 10. 3. 2008 se delno ugodi in se izvršba v korist upnika P., d. d., ustavi.

3) V preostalem delu se dolžničin ugovor po izteku roka z 11. 3. 2014 zavrne.

4) Dolžničin zahtevek za povrnitev stroškov ugovora se zavrne.“

2. Zoper navedeni sklep je dolžnica A. A. vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V zvezi z odločitvijo pod 2., 3. in 4. točko izreka navaja, da je sodišče prve stopnje konkretno izvršbo uvedlo na podlagi osnovnega sklepa o izvršbi z dne 10. 3. 2008, ki je bil izdan na predlog upnika P., d. d. zoper osnovnega dolžnika družbe T., d. o. o., naknadno pa je na predlog upnika P., d. d. s sklepom z dne 27. 12. 2013 odločilo, da se izvršba dovoljena z novim izvršilnim sklepom z dne 10. 3. 2008 na podlagi šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP nadaljuje zoper novo dolžnico A. A. kot osebno odgovorno družbenico osnovnega dolžnika T., d. o. o. Pritožnica je sklep o nadaljevanju z dne 27. 12. 2013 izpodbijala z vlogo z dne 10. 2. 2014, sklep pa še do današnjega dne ni postal pravnomočen. Pritožnica je sklep izpodbijala iz razloga, ker upnik P., d. d. ni imel aktivne legitimacije zahtevati nadaljevanje izvršbe zoper pritožnico, saj je bil nad naknadno najdenim premoženjem družbe T., d. o. o. začet stečajni postopek. Predlog upnika po šestem odstavku 446. člena ZFPPIPP za nadaljevanje izvršbe bi bilo potrebno zavrniti, saj z uvedbo stečajnega postopka po določbah drugega in tretjega odstavka 350. člena v zvezi s šestim odstavkom 443. člena ZFPPIPP njegova aktivna legitimacija za nadaljevanje izvršbe zoper osebno odgovorne družbenike preneha. Pravno sredstvo zoper tak sklep o nadaljevanju je pritožba. Sodišče prve stopnje je torej vlogo pritožnice z dne 10. 2.2014 nezakonito obravnavalo kot ugovor po izteku roka, ki to očitno ni, ampak bi ga moralo obravnavati kot pritožbo in jo odstopiti v reševanje višjemu sodišču. Posledično bi moralo višje sodišče pritožbi ugoditi in sklep spremeniti tako, da bi se zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrnil predlog upnika P., d. d. Iz navedenih razlogov je odločitev pod 2., 3. in 4. točko izreka izpodbijanega sklepa očitno zgrešena, saj jo je izdal strokovni sodelavec stvarno nepristojnega sodišča prve stopnje. Predlaga razveljavitev oziroma podrejeno spremembo sklepa in zavrnitev predloga upnika. Glede odločitve pod točko 1 izreka pa je navesti, da je stečajni upravitelj prvič šele z vlogo z dne 9. 6. 2015 podal predlog za nadaljevanje postopka, kar pomeni štiri leta po izbrisu družbe T., d. o. o. To pa je z vidika desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP več kot očitno prepozno. Podana je zmotna uporaba materialnega prava. Predhodni predlog upnika ni varoval roka za samo stečajno maso, saj upnik ni bil legitimiran za vložitev predloga. Uveljavlja tudi trditev, da so bile določbe drugega stavka šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ki so veljale v času izbrisa družbe T., d. o. o. iz sodnega registra v neskladju s 14. členom Ustave. Priglaša pritožbene stroške.

3. S sklepom z dne 27. 12. 2013 je prvo sodišče sklenilo, da se izvršba dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 10. 3. 2008 nadaljuje zoper družbenico izbrisanega dolžnika, to je A. A., ..., z rubežem denarnih sredstev dolžnice, z rubežem in cenitvijo dolžničinih premičnih stvari.

4. Zoper navedeni sklep je dolžnica vložila ugovor oziroma podrejeno pritožbo nove dolžnice. Bistvo trditev je, da je bil dne 12. 11. 2012 nad premoženjem prejšnje dolžnice družbe T., d. o. o. začet stečajni postopek Okrožnega sodišča v Ljubljani. Priglaša pritožbene stroške.

K pritožbi zoper sklep z dne 28. 7. 2015

5. Pritožba je delno utemeljena, delno ni utemeljena, delno pa ni dovoljena.

6. Zaradi lažjega razumevanja odločitve višjega sodišča, višje sodišče ugotavlja naslednja pravnorelevantna dejstva v tem pritožbenem postopku: - dne 10. 3. 2008 je izdan sklep o izvršbi po predlogu upnika P., d. d., ..., proti dolžniku T., d. o. o., ..., ki je postal pravnomočen dne 15. 10. 2008; - dne 25. 7. 2011 sodišče izda sklep o prekinitvi postopka z dne 22. 6. 2011 zaradi izbrisa prvotnega dolžnika T., d. o. o. iz sodnega registra dne 4. 6. 2011; - dne 13. 10. 2011 prvotni upnik predlaga nadaljevanje izvršbe na drugo dolžnico A. A., ..., z novimi sredstvi izvršbe, kot aktivno družbenico prvotno izbrisanega dolžnika; - dne 12. 11. 2012 je začet stečajni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani nad premoženjem izbrisane družbe T., d. o. o. - dne 27. 12. 2013 sodišče prve stopnje izda sklep, s katerim se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 10. 3. 2008, nadaljuje zoper družbenico izbrisanega dolžnika, to je A. A. na podlagi predloga prvotnega upnika z dne 13. 10. 2011 z novimi sredstvi izvršbe; - dne 11. 3. 2014 nova dolžnica vloži ugovor oz. podrejeno pritožbo, v kateri navede, da je bil dne 12. 11. 2012 nad premoženjem prejšnje dolžnice začet stečajni postopek; - upnik odgovori na ugovor dolžnice z dne 28. 3. 2014; - dne 9. 6. 2015 stečajni upravitelj v stečajnem postopku nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe, to je T., d. o. o., predlaga nadaljevanje izvršbe zoper aktivno družbenico izbrisane družbe; - dne 28. 7. 2015 sodišče prve stopnje izda sklep, ki je predmet tega pritožbenega postopka.

7. V zvezi s pritožbo nove dolžnice zoper točko 1 sklepa z dne 28. 7. 2015 višje sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso podani. V konkretnem primeru gre zgolj za procesni sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka – izvršbe v skladu z tretjim odstavkom 351. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), s katerim še ni določeno o nobeni pravici ali dolžnosti pritožnice. Res v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke nasproti osebno odgovornim družbenikom za uveljavitev terjatev na podlagi njihove odgovornosti za obveznosti pravne osebe iz 348. člena tega zakona, vendar pa je potrebno upoštevati tudi tretji odstavek 351. člena ZFPPIPP, ki pravi, da se postopki izvršbe in zavarovanja terjatev iz prvega odstavka tega člena (torej postopki proti osebno odgovornim družbenikom), ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. V konkretnem primeru je prvotni upnik P., d. d. pravilno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico na podlagi šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP zoper družbenico prvotno izbrisanega dolžnika T., d. o. o. Ker pa je po vložitvi predloga in pred odločitvijo o temu predlogu upnika prišlo do začetka stečajnega postopka dne 12. 11. 2012 bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka. Navedenega sklepa sicer ni izdalo, kar pomeni relativno bistveno kršitev postopka, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost tega postopka v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je v nadaljevanju sodišče prve stopnje sledilo predlogu stečajnega upravitelja pozneje najdenega premoženja z dne 9. 6. 2015 in v 1. točki sklepa z dne 28. 7. 2015 pravilno nadaljevalo izvršilni postopek v dobro stečajne mase T., d. o. o., kot to dopušča tudi tretji odstavek 351. člena ZFPPIPP. Kolikor pritožnica v zvezi s to odločitvijo navaja, da je predlog za nadaljevanje stečajnega upravitelja prepozen, ker je vložen šele približno štiri leta po izbrisu družbe T., d. o. o., kar naj bi bilo v nasprotju z desetim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, je pritožnici pojasniti, da so taka pritožbena pravna sklepanja materialnopravno napačna iz razlogov, ki jih je višje sodišče delno navedlo že zgoraj. Če je postopek prekinjen, namreč prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja (prvi odstavek 207. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tretji odstavek 351. člena ZFPPIPP določa, da se lahko postopek nadaljuje na predlog upravitelja v dobro stečajne mase. Res po ustaljeni sodni praksi pravna dejanja neligitimirane osebe z vidika zastaralnega ali prekluzivnih rokov ne učinkujejo v korist legitimirane osebe, vendar gre v konkretnem primeru za specialno ureditev v 350. in 351. členu ZFPPIPP, v smiselni povezavi s 24. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), to je za vstop novega upnika v izvršilni postopek. Sodne odločbe, na katere se pritožnik sklicuje, v svoji pritožbi ne urejajo takega dejanskega stanja, zato niso primerljive. Kolikor enoletni rok po desetem odstavku 442. člena ZFPPIIPP ne bil bil varovan z pravočasnim upnikovim predlogom za nadaljevanje zoper aktivnega družbenika izbrisane pravne osebe, če kasneje pride do stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane osebe in sicer pred potekom enoletnega prekluzivnega roka in pred odločitvijo sodišča prve stopnje o upnikovem predlogu, potem bi bil izjalovljen namen zakonskih določb 349. do 351. člena ZFPPIPP. Prvi odstavek 350. člena ZFPPIPP namreč določa, da v stečajno maso pravne osebe iz 348. člena tega zakona spada tudi premoženje doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznost pravne osebe in da šele z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnika uveljavljati zahtevke iz prvega odstavka tega člena proti osebno odgovornim družbenikom in šele takrat pridobil stečajni upravitelj pravico na račun stečajne mase uveljaviti zahtevke (torej, če jih še ni upnik, op. sodišča) oziroma predlagati nadaljevanje postopka izvršbe iz prvega odstavka tega člena proti osebno odgovornim družbenikom. Odločitev pod točko 1 je torej pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato je višje sodišče sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V zvezi s pritožbo zoper točko 2 sklepa pa pritožnica nima pravnega interesa, saj se je izvršba v korist prvotnega upnika P., d. d. ustavila. Če je izvršba v tem delu zoper prvotnega upnika P., d. d. ustavljena, potem v okviru te odločitve dolžnica ugodnejšo odločbo zase ne more doseči, zato nima pravnega interesa za pritožbo ter jo je potrebno zavreči (četrti odstavek 343. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Utemeljena pa je pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje preuranjeno odločilo o dolžničinemu ugovoru z dne 11. 3. 2014, ker je v vlogi z dne 11. 3. 2014 dolžnica ne le vložila ugovor, ampak tudi pritožbo zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njo. V času odločitve o ugovoru sodišče prve stopnje pod točko 3 in posledično v zvezi s stroškovno odločitvijo pod točko 4 ni razpolagalo z odločitvijo višjega sodišča o pritožbi, zato o ugovoru še ne bi smelo odločiti. Ker bo iz nadaljevanja te odločbe razvidno, da je višje sodišče pritožbi zoper del sklepa z dne 23. 12. 2013 (da je dovoljena izvršba), zoper družbenico A. A. na predlog upnika z dne 13. 10. 2011) razveljavilo, je posledično bilo potrebno ugoditi tudi pritožbi dolžnice zoper točko 3 in 4 in sklep v tem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Na tem mestu pa višje sodišče še odgovarja pritožnici, ko trdi, da je sodišče prve stopnje nezakoniti obravnavalo, vlogo z dne 10. 2.2014 tudi kot ugovor, namesto le kot pritožbo, da temu ni tako. Iz vloge dolžnice z dne 10. 2. 2014 je namreč jasno razvidno, da je dolžnica vlogo naslovila kot ugovor in le podredno kot pritožbo, zato je tudi pravno nerelevantna trditev, da je o vlogi – ugovoru odločalo prvo sodišče kot stvarno nepristojno sodišče (primerjaj 54. člen ZIZ).

10. Ne drži tudi pritožbena trditev, da so določbe drugega stavka šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP v neskladju s 14. členom Ustave in 14. členom P1-1 ENKČP. Do navedenih trditev se je namreč že večkrat opredelilo Ustavno sodišče ter je zavrnilo navedene trditve (primerjaj odločbe Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-135/00 in U-I-117/07).

K pritožbi zoper sklep z dne 27. 12. 2013 v delu, da se izvršba dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 10. 3. 2008 nadaljuje zoper družbenico izbrisne dolžnice A. A. na podlagi vloge upnika z dne 13. 10. 2011

11. Drži tudi pritožbena trditev v pritožbi nove dolžnice z dne 10. 2. 2014, da je bil dne 12. 11. 2012 nad premoženjem prejšnje dolžnice družbe T., d. o. o. začet stečajni postopek Okrožnega sodišča v Ljubljani zato v skladu z drugim odstavkom 351. člena ZFPPIPP po začetku stečajnega postopka ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi oziroma o nadaljevanju izvršbe z novo dolžnico na predlog prvotnega upnika P., d.d., ampak, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o prekinitvi postopka po tretjem odstavku 351. člena ZFPPIPP. Ker je prvo sodišče torej odločilo o predlogu v času prekinitve postopka, to pa je vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPP).

12. O stroških pritožbenih postopkov

13. O stroških obeh pritožb pritožnice bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).