Jedro

Ob spremenjenih okoliščinah ima preživninski upravičenec pravico zahtevati zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, enako velja glede preživninskega zavezanca in njegove zahteve na znižanje preživnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je dolžna tožnica namesto dosedanje preživnine določene s sodno poravnavo sklenjeno dne 26.2.2007 pri Okrožnem sodišču v Novem mestu v postopku opr. št. P 124/2006 (in valorizirane na podlagi obvestila o preživnini CSD Novo mesto št. 567-28/06-11) toženki od 10.2.2011 dalje mesečno plačevati 100,00 EUR (in sicer do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Poudarila je, da nova višina preživnine temelji le na podatkih in izjavah, ki jih je posredovala tožnica, ki pa ne odražajo dejanskega stanja (ne pri obeh pravdnih strankah in ne pri njenem očetu). V nadaljevanju opisuje, na kakšen način ji je oče v času, ko sta odšla iz hiše v Z., ko je hodila v srednjo šolo oziroma odšla na študij v Ljubljano, vse finančno pomagal. Mati (tožnica) ji ne v času srednje šole niti v zadnjem letu, ko je študirala v Ljubljani, ob sicer neredno plačevanju preživnine finančno ni pomagala. Počitniška prikolica je bila kupljena tudi z namenom izboljšanja toženkinega zdravstvenega stanja, a jo je po odhodu iz Z. uporabila le enkrat. Zaradi materinega šikaniranja sta se morala z očetom umakniti iz hiše (katere četrtinska solastnica je tudi sama), kar jima je povečalo stroške življenja v najemniškem stanovanju. Oče je od 26.10.2009 upokojen, od 25.10.2009 ima sklep o izbrisu iz obrtnega registra in se uradno ne ukvarja s pridobitno dejavnostjo, kar pomeni, da so se tudi njemu bistveno zmanjšali prihodki. Pritožnica ugovarja zmanjšanju preživnine od 10.2.2011, oziroma za nazaj, saj je tudi po mnenju CSD to možno od datuma sprejetja sodbe. Ta sredstva je porabila med študijem za bivanje v Ljubljani in ji ni jasno, kje naj jih dobi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da naj upošteva materialni položaj obeh staršev in dejstvo, da zmanjšanje stroškov življenja ni možno zaradi negativnega odnosa matere (tožnice) do nje in očeta, zaradi česar sta odšla iz Z. (ko se je sedaj sama hotela naseliti v svojem delu hiše v Z., s čimer bi obema zmanjšala stroške, ji mati tega ni dovolila).

3. Pritožba je bila poslana tožnici v odgovor, ki pa le-tega ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma poudarja, da je prvostopenjsko sodišče ustrezno upoštevalo vse zatrjevane relevantne okoliščine (spremenjene razmere) ter v skladu z določbo 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) pravilno odločilo o (delnem) znižanju preživnine.

6. Pri ugotavljanju obsega znižanja je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da so se tožničini prihodki glede na čas, ko je bila višina preživnine s sodno poravnavo določena, in sicer iz razloga ker je s 1.9.2009 odšla v pokoj, pomembno zmanjšali (skoraj razpolovili; njen edini dohodek - pokojnina naj bi znašala 604,00 EUR), pri čemer zaradi same njene starosti kot tudi z njene strani izpričanih zdravstvenih težav ni za realno pričakovati, da bi se lahko na njeni prihodkovni strani v prihodnosti kaj pomembneje spremenilo (izboljšalo). Njenega finančnega položaja nadalje prav gotovo ne izboljšuje niti okoliščina, da v zvezi s stanovanjsko hišo sama nosi tudi tiste stroške (premije v zvezi z zavarovanjem nepremičnine in prispevek za uporabo stavbnega zemljišča), ki bi jih morali vsi solastniki (torej tudi toženka). Predhodno omenjene okoliščine so bistvenega pomena, saj je preživninska obveznost zmeraj odvisna tako od potreb upravičenca kot na drugi strani od zmožnosti zavezanca. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, so bile v času odločanja o znižanju preživnine zaradi študija in posledičnega bivanja v Ljubljani sicer povečane tudi potrebe toženke. A velja poudariti, da bodo že zaradi dejstva, ker bo v letošnjem šolskem letu vpisana le evidenčno (s pravico opravljanja izpitov), njeni stroški, ki jih je prej imela zaradi bivanja v Ljubljani, bistveno manjši, prav tako bo imela večjo možnost sama poiskati dodatne vire zaslužka. Sodišče prve stopnje je prav tako upravičeno opozorilo na boljše materialne in pridobitne zmožnosti drugega preživninskega zavezanca (očeta), ki naj bi se glede na toženkino izpoved na naroku dne 6.10.2011 še vedno ukvarjal s svojo dejavnostjo - čiščenjem prostorov, poleg tega pa je zaradi toženkine odselitve odpadla tudi vsakodnevna skrb, zaradi katere je bila njegova preživninska obveznost sorazmerno manjša. 7. Toženka v pritožbi ugovarja, češ da tožničine izjave in podatki, ki jih je slednja posredovala (glede vseh treh prej omenjenih relevantnih sklopov), ne odražajo dejanskega stanja, a tega ustrezno ne konkretizira (vsaj ne z relevantnimi okoliščinami). Pritožbene trditve o tem, kako naj bi ji tako v času, ko sta odšla iz hiše v Z., ko je obiskovala srednjo šolo in tudi potem, ko je odšla na študij v Ljubljani, oče finančno pomagal, medtem, ko ji mama (tožnica) razen preživnine ni dajala ničesar, so za predmetno zadevo (znižanje preživnine zaradi spremenjenih okoliščin) nerelevantne. Enako to velja glede navedb, da je bila počitniška prikolica kupljena tudi zaradi toženkine astme (in da jo je sama po odhodu iz Z. uporabljala le enkrat) in da sta se zaradi tožničinega šikaniranja z očetom umaknila iz solastne nepremičnine (pri čemer naj se ne bi tožnica strinjala s predlagano vselitvijo toženke v hišo). Kot je bilo omenjeno, je pritožnica ob zaslišanju na naroku dne 6.10.2011 sama povedala, da so očetovi dohodki večji od tožničinih in da se še vedno ukvarja s svojo dejavnostjo – čiščenjem prostorov. Okoliščina, da se zaradi upokojitve (kot se to navaja v pritožbi) s pridobitno dejavnostjo ne ukvarja uradno, glede na njeno prej omenjeno izpovedbo ni bistvena. Še enkrat velja poudariti, da je bil v predmetni zadevi glavni razlog znižanja preživnine bistveno zmanjšanje tožničinih dohodkov in posledično njenih preživninskih zmožnosti. Prav tako seveda ne drži, da naj bi znižanje preživnine lahko veljalo šele od datuma prejetja sodbe. Tako kot ima (ob spremenjenih okoliščinah) preživninski upravičenec pravico zahtevati zvišanje preživnine za čas od vložitve tožbe dalje, enako velja glede preživninskega zavezanca in njegove zahteve na znižanje preživnine (kar mora upravičenec, ki v času trajanja postopka prejema zneske prvotno določene oziroma nezmanjšane preživnine vzeti v ozir; da tožnica znižanje preživnino zahteva od 10.2.2011 dalje, je moralo biti toženki jasno že iz prejete tožbe).

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).