Jedro

Tožeča stranka je v tožbi sama navedla vrednost spornega predmeta 6.405.549,64 EUR, zato je prvostopenjsko sodišče postopalo pravilno, ko je takso odmerilo na ta znesek. Pri tem je v plačilnem nalogu pomotoma navedlo kot vrednost spornega predmeta znesek 5.320.672,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse opr. št. VIII Pg 4963/2011 z dne 23. 1. 2012. 2. Tožeča stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu ugovoru zoper plačilni nalog in ji naloži v plačilo sodno takso v višini 35.025,00 EUR, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v ugovoru zoper plačilni nalog navedla, da je ob upoštevanju vrednosti spora, postavljeni s strani sodišča v nalogu za plačilo sodne takse, v višini 5.320.672,00 EUR, določbe 16. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in tabele (priloga 1) k ZST-1, pravilna višina sodne takse za tožbo v predmetnem postopku 35.025,00 EUR in ne 41.625,00 EUR, kot ji je naložilo v plačilo prvostopenjsko sodišče. 5. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z utemeljitvijo, da je v izpodbijanem plačilnem nalogu pomotoma navedlo napačno vrednost spornega predmeta (5.320.672,00 EUR), saj je po pregledu spisa ugotovilo, da pravilna vrednost spornega predmeta skupaj znaša 6.405.549,64 EUR.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka vložila tožbo zaradi plačila odškodnine 5.320.672,00 EUR ter ugotovitve neobstoja terjatev v višini 1.084.877,64 EUR in kot vrednost spornega predmeta v tožbi navedla znesek 6.405.549,64 EUR.

7. V skladu z določbo prvega odstavka 19. člena ZST-1 se sodne takse plačajo od vrednosti zahtevkov oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu. V skladu z določbo drugega odstavka 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; drugi odstavek 19. člena ZST-1), je v primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Ker je tožeča stranka v tožbi sama navedla vrednost spornega predmeta 6.405.549,64 EUR, je prvostopenjsko sodišče postopalo pravilno, ko je takso odmerilo na ta znesek. Pri tem je, kot je to ugotovilo v izpodbijanem sklepu, v plačilnem nalogu pomotoma navedlo kot vrednost spornega predmeta znesek 5.320.672,00 EUR.

8. Pritožnik pa tudi nima prav, ko pravi, da bi prvostopenjsko sodišče moralo v skladu z določbo 39. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZST-1 kot vrednost spornega predmeta upoštevati le vrednost „glavnega zahtevka“, to je zahtevka za plačilo odškodnine v višini 5.320.672,00 EUR, saj se zahtevek na ugotovitev neobstoja terjatev v višini 1.084.877,64 EUR ne nanaša na postranske terjatve v smislu zgoraj navedene določbe. Ker pa je tožeča stranka vrednost zahtevka v tožbi navedla sama, pritožbene navedbe v tej smeri tudi sicer niso utemeljene.

9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).