Jedro

Potrdilo izvajalca poštnih storitev o priporočeni oddaji poštne pošiljke ima značaj javne listine, ki jo izvajalec izda pošiljatelju in s katero ta dokazuje, da je na dan, naveden na potrdilu, na pošto oddal priporočeno pošiljko, naslovljeno na tam navedenega naslovnika. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena.

Sprejem priporočene pošiljke s strani Pošte kot izvajalca univerzalne poštne storitve, ki ga ta opravi z namenom dostave takšne pošiljke naslovniku, je treba šteti za oddajo poštne pošiljke v smislu določbe drugega odstavka 29. člena ZUS-1. Navedeno pomeni, da se kot oddaja priporočene pošiljke na pošto v smislu navedene določbe ZUS-1 šteje tudi sprejem priporočene pošiljke, ki ga je v obravnavani zadevi Pošta na podlagi pogodbe opravila v prostorih pooblaščenca tožnikov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 682/2012-12 z dne 9. 7. 2012 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožnikov zoper odločbo in sklep Upravne enote Ljubljana, št. 301-6/1993-330 z dne 1. 12. 2011, v zvezi z odločbo in sklepom tožene stranke, št. 455-24/2004-39 z dne 30. 3. 2012. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo in sklep. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek za denacionalizacijo tam navedenih nepremičnin, kot premoženja podržavljenega prejšnjemu lastniku A. A. (1. točka izreka), zavrnil zahtevek tožnikov za denacionalizacijo podjetja „B. B.,“ (2. točka izreka), odločil, da je s tem odločeno o zahtevkih vlagateljev v celoti (3. točka izreka), in odločil o stroških postopka (4. točka izreka) ter s sklepom ustavil postopek denacionalizacije premoženja zasebnega gospodarskega podjetja „C.C.“.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je bila odločba tožene stranke, s katero je bil postopek končan, pooblaščenim odvetnikom vročena 5. 4. 2012, da se je tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu iztekel 7. 5. 2012 in da je zato tožba, ki je bila oddana s priporočeno pošiljko na pošto oddana 8. 5. 2012, upoštevaje določbe 28. člena ZUS-1, prepozna.

3. Tožniki v pritožbi uveljavljajo zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in posledično zmotno uporabo materialnega prava. Navajajo, da so tožbo po svojih pooblaščencih priporočeno na pošto oddali 7. 5. 2012, in sicer na način, dogovorjen s pogodbo o opravljanju poštnih in ostalih storitev, št. 225/2010MB z dne 12. 1. 2010, sklenjeno med odvetnikom D. D. in Pošto Slovenije, d. o. o. (v nadaljevanju Pošta). Skladno s to pogodbo ob koncu delovnega dne (od ponedeljka do četrtka) ob cca 15.30 do 16.00 pooblaščeni delavec Pošte pride na sedež odvetniške pisarne, kjer poštno knjigo prevzame in jo odnese na centralni oddelek Pošte, kje se slednja zabeleži v računalniški sistem. Takrat poštni delavec v poštno knjigo odtisne tudi žig in datum vnosa v računalniški sistem. Dne 7. 5. 2012 je kot običajno in skladno z navedeno pogodbo pooblaščeni poštni delavec v odvetniški pisarni prevzel poštno knjigo skupaj s pošiljkami in jih odnesel na prevzem v centralo Pošte, kjer se zabeležijo v računalniški sistem oddanih pošiljk. S tem, ko je pooblaščena odvetniška pisarna dne 7. 5. 2012 poštno knjigo skupaj s pošiljkami, med katerimi se je nahajala tudi pošiljka za Upravno sodišče, v kateri je bila obravnavana tožba, oddala pooblaščenemu poštnemu delavcu, ki je poštno knjigo skupaj s pošiljkami istega dne prevzel, se šteje, da je bila tega dne, to je 7. 5. 2012, pošiljka oddana na pošto. Ali oziroma zakaj je pooblaščeni poštni delavec pošiljko na centralo pošte, kjer se računalniško zabeležila v register pošiljk, prinesel šele 8. 5. 2012 oziroma zakaj je bila poštna knjiga v računalniški sistem zabeležena šele 8. 5. 2012, tožnikom ni znano niti niso mogli na to vplivati ali tega predvideti. Navedeno izhaja tudi iz potrdila Pošte, pri kateri je pooblaščenec tožnikov takoj po prejemu sklepa o zavrženju tožbe poizvedoval o tem, kaj se je zgodilo s pošiljko oddano 7. 5. 2012. Prav tako pa to tudi izhaja iz poštne knjige.

4. Stranka z interesom E., d. d., v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba je utemeljena.

K I. točki izreka:

6. V obravnavani zadevi je sporno, kdaj je bila priporočena pošiljka, ki je vsebovala tožbo v tem upravnem sporu, oddana na pošto, od česar je odvisna njena pravočasnost. 7. Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). Tožba se vloži pri pristojnem sodišču neposredno pisno ali pa se mu pošlje po pošti (prvi odstavek 29. člena ZUS-1). Šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto (drugi odstavek 29. člena ZUS-1).

8. V obravnavani zadevi je bila odločba tožene stranke, s katero je bil končan upravni postopek, pooblaščencem tožnikov vročena 5. 4. 2012, zato se je 30- dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu iztekel 7. 5. 2012 (ponedeljek), ki je bil zato zadnji dan za vložitev tožbe v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je nepravočasnost tožbe ugotovilo na podlagi priporočene pisemske pošiljke, s katero je tožba prispela na sodišče in na kateri je kot datum oddaje priporočene pošiljke na pošto z žigom Pošte odtisnjen datum 8. 5. 2012. 9. Potrdilo izvajalca poštnih storitev o priporočeni oddaji poštne pošiljke ima značaj javne listine, ki jo izvajalec izda pošiljatelju in s katero ta dokazuje, da je na dan, naveden na potrdilu, na pošto oddal priporočeno pošiljko, naslovljeno na tam navedenega naslovnika. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično potrjena ali da je javna listina nepravilno sestavljena. V tem primeru je dokazno breme na strani tistega, ki to dokazuje (prim. sodba Vrhovnega sodišča I Up 98/2010).

10. V obravnavani zadevi takšno javno listino predstavlja poštni žig z datumom (8. 5. 2012) in označbo poštne enote, ki je odtisnjen na pisemski ovojnici, v kateri je na sodišče prispela obravnavana tožba, in na poštnem obrazcu „popis oddanih pošiljk“. Z obravnavano pritožbo tožniki dokazujejo neresničnost tako potrjenega datuma oddaje poštne pošiljke. Zatrjujejo, da je bila priporočena pošiljka s tožbo Pošti oddana že 7. 5. 2012, in sicer tako, da je tega dne na podlagi pogodbe, sklenjene med Pošto in njihovim pooblaščencem, Pošta to poštno pošiljko prevzela v poslovnih prostorih pooblaščenca. To dokazujejo z navedeno pogodbo, popisi oddanih pošiljk za 7. 5. 2012, 8. 5. 2012 in 9. 5. 2012, naknadno pridobljeno izjavo Pošte in predlogom za zaslišanje prič.

11. Po določbi 18. točke 2. člena Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2) poštne storitve vključujejo sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo poštnih pošiljk v notranjem ali čezmejnem poštnem prometu. Po določbi 23. točke 2. člena ZPSto-2 je sprejem postopek, s katerim izvajalec poštnih storitev (v tem primeru Pošta) zbira poštne pošiljke zaradi dostave. Glede na navedeno je sprejem priporočene pošiljke s strani Pošte kot izvajalca univerzalne poštne storitve, ki ga ta opravi z namenom dostave takšne pošiljke naslovniku, treba šteti za oddajo poštne pošiljke v smislu določbe drugega odstavka 29. člena ZUS-1. Navedeno pomeni, da se kot oddaja priporočene pošiljke na pošto v smislu navedene določbe ZUS-1 šteje tudi sprejem priporočene pošiljke, ki ga je v obravnavani zadevi Pošta na podlagi pogodbe opravila v prostorih pooblaščenca tožnikov.

12. Glede na navedeno se zato stranka z interesom v odgovoru na pritožbo neutemeljeno sklicuje na določbe o kontaktnih točkah, saj iz določb ZPSto-2 ne izhaja, da lahko izvajalec poštnih storitev sprejem poštnih pošiljk opravlja le na kontaktnih točkah. Kot izhaja iz določb 10. točke 2. člena(1) in prvega odstavka 3. člena(2) ZPSto-2 ter Splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve (ki ga je na podlagi šestega odstavka 3. člena ZPSto-2 izdala Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS) so določbe o kontaktnih točkah namenjene zagotavljanju minimalnega standarda za dostopnost univerzalne poštne storitve za vse uporabnike poštnih storitev na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Zato za odločitev v tej zadevni ni pomembno, ali gre v tem primeru za kontaktno točko, temveč kdaj je Pošta sprejela priporočeno pošiljko.

13. Da je bila v obravnavanem primeru tožba s priporočeno pošiljko na pošto oddana v predpisanem roku (7. 5. 2012), izhaja iz predloženih listin (pogodbe in fotokopij popisov oddanih pošiljk za 7. 5. 2012, 8. 5. 2012 in 9. 5. 2012), ki izkazujejo način, na katerega Pošta pri pooblaščencu tožnikov sprejema pošto, in izjave Pošte z dne 12. 7. 2012. Z navedeno izjavo Pošta potrjuje, da je dne 7. 5. 2012 sprejela priporočeno pošiljko, naslovljeno na Upravno sodišče RS v Ljubljani, z identifikacijsko (RA) številko, ki se ujema s številko, označeno na poštni ovojnici, v kateri je obravnavana tožba prispela na Upravno sodišče. V pogodbi o opravljanju poštnih in ostalih storitev z dne 11. 1. 2010, sklenjeni med pooblaščencem tožnikov, kot naročnikom, in Pošto, kot izvajalko, pa je sicer dogovorjeno, da izvajalka pri naročniku opravlja izredni prevzem pošiljk v naročnikovih poslovnih prostorih vsak delovni dan (od ponedeljka do četrtka) med 15.30 in 16.00 uro in da naročniku naslednji dan po sprejemu izroči potrjen izvod popisa oddanih pošiljk (7. člen pogodbe). Iz predloženih popisov oddanih pošiljk izhaja, da je bil dne 7. 5. 2012 (ponedeljek) pri naročniku sestavljen popis oddanih pošiljk za oddajo ene priporočene pošiljke, naslovljene na Upravno sodišče, in dveh navadnih pošiljk, katerih sprejem je bil s poštnim žigom potrjen dne 8. 5. 2012. Da ta žig ne izkazuje dejanskega datuma, ko je Pošta sprejela obravnavano priporočeno poštno pošiljko, izhaja iz s pogodbo dogovorjenega načina oddaje poštnih pošiljk Pošti in predloženih popisov oddanih pošiljk za 8. in 9. 5. 2012. Popis, ki je bil pri naročniku sestavljen dne 8. 5. 2012, in ki ne vsebuje nobene pošiljke za Upravno sodišče, je namreč prav tako opremljen s poštnim žigom z datumom 8. 5. 2012. Takšno ujemanje datumov popisa in sprejema s strani Pošte pa izhaja tudi iz naslednjega popisa oddanih pošiljk za dan 9. 5. 2012. 14. Ker je torej obravnavana tožba vložena pravočasno, je bila z izpodbijanim sklepom prekršena določba 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi prvega odstavka 77. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi ostale procesne predpostavke, in če bo ugotovilo, da so te izpolnjene, odločiti o tožbi po vsebini.

K II. točki izreka:

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1).

Op. št. (1): 1. točka 2. člena ZPSto-2 določa: "kontaktna točka" je namenjena neposrednemu delu z uporabniki poštnih storitev in je lahko organizirana kot pošta, pogodbena pošta ali posebna organizacijska oblika točke za stike, ki jo določi izvajalec univerzalne storitve, na primer izpostavljeno okence, pismonoška postaja ali premična pošta .

Op. št. (2): Prvi odstavek 3. člena ZPSto-2 določa: Univerzalna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje ene ali več s tem zakonom določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike Slovenije ali na njenem delu po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev.