Jedro

Glede zatrjevane nepristojnosti sodišča za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča ter v zvezi s tem za odločanje o primernosti strokovne podlage, se pritožba nepravilno sklicuje na 51. člen ZEN. Podlago za odločanje o primernosti strokovne podlage sodišču dajeta 12. in 13. člen ZVEtL-1. V skladu z navedenima določiloma sodišče za izdelavo elaborata po uradni dolžnosti postavi izvedenca ustrezne stroke, predhodno pošiljanje strokovne podlage v preveritev pristojnemu upravnemu organu pa ni obligatorno. Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, izda o tem sklep.

Glede posameznih obveznih postavk elaborata, izpostavljenih v pritožbi v zvezi z drugim odstavkom 8. člena ZEN, pritožbeno sodišče ugotavlja, da elaborat tako v pisnem delu (prva stran), kot v priloženi skici vsebuje prikaz obstoječega stanja (stanje pred spremembo s parcelno rabo in površino) in prikaz sprememb (dve novo nastali parceli, raba in površina ter stanje po spremembi), sodno odločbo kot podlago za vpis spremembe podatkov v zemljiškem katastru pa predstavlja pravnomočni sklep o ustreznosti strokovne podlage.

Ugotovitev pripadajočega zemljišča je v pristojnosti sodišča. Zapis izvedenke v izvedenskem elaboratu, da novo ustanovljena parcela 258/9 predstavlja pripadajoče zemljišče stavbi, še ne pomeni, da je strokovna podlaga neustrezna. Pri tem je treba pojasniti, da je izvedenka izdelala tudi osnovno izvedensko mnenje, kjer je skladno z določili zakona in pravili stroke opredelila pripadajoče zemljišče. Zato je bil sporni zapis v elaboratu očitno naveden iz razloga, ker je bila z zadevo predhodno vsebinsko seznanjena in ne iz razloga, ker bi hotela odločati o pripadajočem zemljišču.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Prvi nasprotni udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelala sodna izvedenka za geodezijo, primerna za spremembo v zemljiškem katastru, Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS) naložilo prioritetno evidentiranje sprememb (I. točka izreka), elaborat je postal sestavni del izreka sklepa (II. točka izreka), ter GURS naložilo, da sodišče obvesti o evidentiranju sprememb (III. točka izreka).

2. Prvi nasprotni udeleženec sklep izpodbija iz vseh zakonsko dopustnih razlogov ter navaja, da sodišče ni navedlo, na podlagi katerih kriterijev je ugotovilo, da je strokovna podlaga, ki jo je izdelala izvedenka, primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru, sodišče samo pa nima potrebnega znanja za ugotavljanje primernosti strokovne podlage. Sklicuje se na 51. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN), ki določa, da preizkus opravi upravni organ, noben drug predpis pa ne določa, da lahko o tem odloča sodišče. Sklicuje se tudi na 8. člen ZEN in 9. člen Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, ki določata obvezne sestavine elaborata. Na elaborat parcelacije v zvezi z obveznimi sestavinami je prvi nasprotni udeleženec podal konkretne pripombe, na katere ni prejel odgovora, prav tako ni bil seznanjen z odgovorom izvedenke na njegove na pripombe, kot je povzet v izpodbijanem sklepu. Sodišče se ni opredelilo do njegovih navedb, da je izvedenka v izvedenskem elaboratu zapisala, da nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče, kar je zmotno, saj v sodnih postopkih odloča sodišče in ne izvedenci. Sklicuje se tudi na Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) in navaja, da bi se pripadajoče zemljišče moralo ugotavljati v okviru navedenega zakona kot krovnega na področju urejanja prostora. Zato sodišče nima stvarne pristojnosti za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišče brez upravne in stvarnopravne lastninske opredelitve zemljišč, ki so predmet tega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi, zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ter priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljem in drugi nasprotni udeleženki, ki odgovorov nanjo niso podali.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede zatrjevane nepristojnosti sodišča za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča ter v zvezi s tem za odločanje o primernosti strokovne podlage, se pritožba nepravilno sklicuje na 51. člen ZEN. Podlago za odločanje o primernosti strokovne podlage sodišču dajeta 12. in 13. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). V skladu z navedenima določiloma sodišče za izdelavo elaborata po uradni dolžnosti postavi izvedenca ustrezne stroke, predhodno pošiljanje strokovne podlage v preveritev pristojnemu upravnemu organu pa ni obligatorno (peti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga primerna za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb, izda o tem sklep. Takšno je utrjeno stališče sodne prakse.1 Dejstvo, da strokovno podlago predstavlja elaborat, daje udeležencem postopka pravico, da se o njem vsebinsko izjavijo. Ta pravica ima v postopku po ZVEtL-1 še posebno težo, saj je pri evidentiranju sprememb v katastru na podlagi vmesnega sklepa, izdanega po šestem odstavku 13. člena ZVEtL-1, upravnemu organu pridržan le katastrski vpis, vse drugo (izvedba parcelacije, zagotovitev ustrezne strokovne podlage za izvedbo vpisa in presoja morebitnih ugovorov udeležencev zoper tako strokovno podlago) pa je pridržano sodišču. Upravni postopek je le izvedbena faza katastrskega vpisa sprememb in zato udeleženec v njem nima več možnosti, da bi upravn organ njegove ugovore meritorno presojal.2 Udeleženci postopka so se v konkretnem primeru imeli možnost izreči o izdelanem elaboratu, tudi prvi nasprotni udeleženec, ki je podal pripombe. Sodišče prve stopnje je zato imelo zakonsko podlago za izdajo vmesnega sklepa o primernosti strokovne podlage in so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z ZUreP-2, saj ta zakon strankam (udeležencem) ne jemlje pravice, da zahtevajo ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 (lex specialis) v primeru, ko je bila stavba zgrajena pred 1. 1. 2003, pri čemer morajo izkazati v času gradnje pridobljeno pravno podlago (42. člen ZVEtL-1).

7. Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da sodišče ni navedlo, na podlagi katerih kriterijev je ugotovilo, da je strokovna podlaga za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru ustrezna, saj se je do izdelanega elaborata v 3. in 4. točki obrazložitve opredelilo in ga sprejelo kot ustreznega ter narejenega v skladu s pravili stroke. O ustreznosti strokovne podlage je odločilo tudi na podlagi ugotovitev ob ogledu na kraju samem ter upoštevajoč nesporne ugotovitve v postopku.

8. Nadalje se prvi nasprotni udeleženec neutemeljeno, predvsem pa pavšalno sklicuje na določila o obveznih sestavinah elaborata. Pri tem se zmotno sklicuje na 9. člen Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, saj je v času izdelave elaborata (31. 1. 2019) veljal nov Pravilnik o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru,3 ki na podlagi tretjega odstavka 8. člena ZEN predpisuje obvezne sestavine elaborata (naslovna stran elaborata, skica, prikaz sprememb, podatki za evidentiranje sprememb in strokovno poročilo). V 14. do 18. členu vsako od navedenih postavk natančno opredeljuje. Če se prvi nasprotni udeleženec sklicuje na pomanjkljive sestavine elaborata, bi moral te pomanjkljivosti konkretno navesti. Na pavšalne ugovore pritožbeno sodišče ne more odgovoriti, zato je v okviru pravilne uporabe materialnega prava elaborat, ki predstavlja strokovno podlago, to je izvedensko poročilo sodne izvedenke za geodezijo A. A. z dne 31. 1. 2019 (list. št. 190 s priloženo skico), preučilo in ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 3. točki obrazložitve pravilno zaključilo, da izvedensko poročilo s skico vsebuje vse bistvene sestavine elaborata.

9. Glede posameznih obveznih postavk elaborata, izpostavljenih v pritožbi v zvezi z drugim odstavkom 8. člen ZEN, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da elaborat tako v pisnem delu (prva stran), kot v priloženi skici vsebuje prikaz obstoječega stanja (stanje pred spremembo s parcelno rabo in površino), prikaz sprememb (dve novo nastali parceli, raba in površina ter stanje po spremembi), sodno odločbo kot podlago za vpis spremembe podatkov v zemljiškem katastru pa predstavlja pravnomočni sklep o ustreznosti strokovne podlage.

10. Na izdelani elaborat so imeli udeleženci postopka pravico do pripomb. Prvi udeleženec je pripombe na elaborat podal, sodišče pa jih je v svojem sklepu povzelo in kot neutemeljene zavrnilo. Zato ni res, da na pripombe ni prejel nikakršnega odgovora, saj se je do tega sodišče prve stopnje opredelilo v 3. točki obrazložitve. Pri tem iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje pripombe prvega nasprotnega udeleženca predočilo izvedenki, katera je 16. 4. 2019 podala odgovor v obsegu dveh krajših odgovorov na manj kot eni strani (list. št. 204). Sodišče prve stopnje bi res moralo navedeni odgovor posredovati strankam v izjavo, kar zmotno ni storilo, a s tem prvemu nasprotnemu udeležencu ni bila kršena pravica do izjave. Najprej, ker je sodišče odgovor izvedenke v celoti povzelo v 3. točki obrazložitve, kar pomeni, da je imel prvi nasprotni udeleženec zoper navedeno možnost ugovarjati v pritožbi. To je storil, ko je povzel navedbe sodišča glede izvedenkinega odgovora. Poleg tega so navedbe izvedenke v odgovoru nerelevantne za odločitev o primernosti strokovne podlage. Prvi odgovor izvedenke se nanaša na pojasnilo, da se naroka na kraju samem za izdelavo meritev ni udeležil izvedenec D. D., ampak izvedenkin pomočnik M. M. Navedeno ni bistveno, saj je izvedenka tista, ki je dobila nalogo za izdelavo elaborata. Elaborat je izdelala v svojem imenu ter iz tega naslova prevzela odgovornost. Kdo je bil njen pomočnik oziroma kdo se je na kraju samem še nahajal, zato po oceni pritožbenega sodišča ne more pripeljati do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Drugi odgovor izvedenke se nanaša na pripombe prvega nasprotnega udeleženca glede označbe rabe parcele kot zemljišče oziroma okrajšano „zem“. V zvezi s tem je strankam postopka sodišče prve stopnje obrazložitev podalo v 3. točki, v pritožbenem postopku pa takšna oznaka za prvega nasprotnega udeleženca ni bila več sporna. Pritožbeno sodišče glede rabe zemljišč pojasnjuje, da je GURS 30. 6. 2012 ukinil množico rab v zemljiškem katastru, tako da so med možnimi rabami le še zemljišče, zemljišče pod stavbo ali zemljišče pod stavbo pred letom 2006 (11. odstavek 160. člena ZEN). Očitek o tovrstni pomanjkljivosti strokovne podlage ni utemeljen.

11. Pritožba ima prav, da je ugotovitev pripadajočega zemljišča v pristojnosti sodišča. A zapis izvedenke v izvedenskem elaboratu, da novo ustanovljena parcela 258/9 predstavlja pripadajoče zemljišče stavbi, še ne pomeni, da je strokovna podlaga neustrezna. Pri tem je treba pojasniti, da je izvedenka izdelala tudi osnovno izvedensko mnenje (6. 12. 2016, list. št. 68 in nasl.), kjer je skladno z določili zakona in pravili stroke opredelila pripadajoče zemljišče. Zato je bil sporni zapis v elaboratu očitno naveden iz razloga, ker je bila z zadevo predhodno vsebinsko seznanjena in ne iz razloga, ker bi hotela odločati o pripadajočem zemljišču. 12. Pritožbeno sodišče pripominja, da so predlagatelji v obravnavani zadevi predlagali določitev pripadajočega zemljišča v obsegu dveh parcel 258/7 in 258/6. Parcela 258/7 je ostala v obsegu, kot je bila predhodno, tako da je prišlo le do delitve parcele 280/6 na dve parceli 258/9 in 258/10. Ali parceli 258/7 in 258/9 predstavljata funkcionalno zemljišče skladno z določili ZVEtL-1, bo sodišče odločilo v končnem sklepu, proti kateremu bodo imele stranke postopka možnost pritožbe. Pritožbeno sodišče zato soglaša s sodiščem prve stopnje, da je izvedensko poročilo oziroma elaborat delitve ene parcele v dve novi ustrezna strokovna podlaga za evidentiranje spremembe v zemljiškem katastru.

13. Ob povedanem je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 3. členom ZVEtL-1 izpodbijani sklep potrdilo.

14. Ker prvi nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, krije svoje pritožbene stroške (154. člen v povezavi s 165. členom ZPP, 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1), odločitev pa je skladna tudi s 35. členom ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen z zakonom določenih primerih, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.

1 VSL sklepi I Cp 2154/2017, I Cp 31/2018, I Cp 991/2018 in drugi. 2 VSL sklep I Cp 31/2018. 3 Ur. l. RS, št. 48/2018.