Jedro

Po 32. členu ZD se potomčev prispevek nanaša na celotno premoženje zapustnika, saj je značilnost zahtevka iz 32. člena ZD, da potomec uveljavljala alikvotni delež na celotnem zapustnikovem premoženju. Le izjemoma je možno uveljavljati izločitveni zahtevek zgolj na delu zapustnikovega premoženja.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje:

-1. razveljavi v delu 1. alineje I. točke izreka tako, da se črta besedilo "in se te nepremičnine iz zapuščine izločijo ter dodelijo v last dediču A. A.";

2.v celoti razveljavi v 2. alineji I. točke izreka in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanih delih (nerazveljavljenem delu I. točke izreka in v III. in IV. točki izreka) potrdi.

III.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zakonitega dediča, in sicer sina zapustnice A. A. napotilo na pravdo zoper zakonito dedinjo oziroma zapustničino hči B. B. z zahtevkoma: (-) da v zapuščino po zapustnici ne spadajo nepremičnine z ID znaki: parcela ... 1106/32, parcela ... 1103/26, parcela ... 497/4, parcela ... 497/5, parcela ... 1106/31 in ... 496/42 ter 8/16 (1/2) nepremičnin ID znak: parcela ... 62/2, parcela ...62/5, parcela ... 62/3, parcela ... 62/4 in 4/6 (2/3) nepremičnin ID znak: ... 498/8, parcela ... 498/7, parcela ... 498/4, parcela ... 498/2, parcela ... 497/2 in parcela ... 498/9 in se te nepremičnine iz zapuščine izločijo ter dodelijo v last dediču A. A.; (-) da darilna pogodba med zapustnico in dedinjo B. B. z dne 17. 12. 2008 ni veljavna in se nepremičnine, ki so zajete v tej darilni pogodbi, do 1/2, in sicer ID znak: parcela ... 496/44 in parcela ... 496/45, vračunajo dedinji v njen dedni delež (I. točka izreka). Tožbo mora napoteni dedič vložiti v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa in o tem obvestiti sodišče (III. točka izreka).1 Zapuščinski postopek je sodišče prve stopnje prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku in dediča opozorilo, da če tožbe v postavljenem roku ne bo vložil, bo sodišče postopek nadaljevalo in dokončalo, ne glede na zahtevke, s katerimi je bil napoten na pravdo (IV. točka).

2.Zoper ta sklep se dedič A. A. po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD). Meni, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo glede izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD, saj je dediča napotilo na pravdo za izločitev celotnih nepremičnin, čeprav zakon in ustaljena sodna praksa (sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 5/2015 z dne 20. 1. 2016) določata, da je treba uveljavljati izločitveni zahtevek v obliki alikvotnega deleža, ne pa na posameznih delih premoženja. Prav tako pritožnik opozarja, da napotitveni sklep glede darilne pogodbe z dne 17. 12. 2008 ni ustrezno obrazložen, saj sodišče ni pojasnilo, ali gre za vprašanje ničnosti ali izpodbojnosti pogodbe. Poleg tega je napotitev na pravdo glede vračunanja darila protispisna in v nasprotju sama s seboj, ker je pritožnik na naroku 13. 11. 2024 zahteval vrnitev darila v zapuščino, ne pa vračunanja v dedni delež, pri čemer vračunanje po 46. členu ZD ureja zapuščinsko sodišče in ne zahteva pravde. Zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in opravo nove zapuščinske obravnave, na kateri bo sodišče celovito ugotovilo dejansko stanje potrebno za napotitev na pot pravde.

3.Dedinja B. B. na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Kadar je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, mora sodišče po 212. členu ZD prekiniti zapuščinsko obravnavo in stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). Enako ravna zapuščinsko sodišče takrat, ko so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD).

6.Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zapuščinski postopek prekinilo in na pravdo napotilo pritožnika oziroma dediča A. A. Slednji je namreč na naroku 28. 11. 2023 - čemur pritožba ne nasprotuje - navajal, da uveljavlja zahtevek za izločitev nepremičnin in premičnin, ker je leta 1981 prevzel kmetijo, leta 1980 pa začel z dograditvijo stanovanjske hiše. In ker je ohranil oziroma povečal premoženje zapustnice, je postal lastnik nepremičnin, ki so predmet zapuščinskega postopka. Dedinja B. B. je njegovemu izločitvenemu zahtevku nasprotovala, ker je pritožnik na kmetiji kmetoval in imel iz tega dohodke ter korist, da je lahko preživljal sebe in družino, zato ni prišlo do povečanja vrednosti teh nepremičnin. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sporen obseg zapuščine, ker v zapuščino po zapustnici naj ne bi spadale nepremičnine z ID znaki: parcela ... 1106/32, parcela ... 1103/26, parcela ... 497/4, parcela ... 497/5, parcela ... 1106/31 in parcela ... 496/42 ter 8/16 (1/2) nepremičnin ID znak: parcela ... 62/2, parcela ... 62/5, parcela ... 62/3, parcela ... 62/4 in 4/6 (2/3) nepremičnin ID znak: ... 498/8, parcela ... 498/7, parcela ... 498/4, parcela ... 498/2, parcela ... 497/2 in parcela ... 498/9. S pravilno obrazložitvijo je na pot pravde napotilo pritožnika. Sodišče druge stopnje se strinja s sodiščem prve stopnje, da je pravica dediča A. A. manj verjetna, ker je bila zapustnica ob svoji smrti vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin in velja splošno zaupanje v zemljiško knjigo.

7.Vendar pa pritožba upravičeno opozarja na določbo 32. člena ZD, po kateri se potomčev prispevek nanaša na celotno premoženje zapustnika, saj je značilnost zahtevka iz 32. člena ZD, da potomec uveljavljala alikvotni delež na celotnem zapustnikovem premoženju. Le izjemoma je možno uveljavljati izločitveni zahtevek zgolj na delu zapustnikovega premoženja. A izpodbijani sklep v 1. alineji I. točke izreka zaradi tega ni v celoti napačen oziroma v nasprotju z 32. členom ZD, saj sodišče z napotitvenim sklepom dediču podeli zgolj pravni interes za vložitev tožbe, za pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka pa mora poskrbeti dedič sam. To pomeni, da bo moral dedič sam preceniti, ali bo vložil ugotovitveni ali dajatveni tožbeni zahtevek ter glede katerega dela premoženja ga bo vložil. Iz tega razloga je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 1. alineji I. točke izreka razveljavilo v delu besedila "in se te nepremičnine iz zapuščine izločijo ter dodelijo v last dediču B. B.", saj je presoja glede oblike zahtevka prepuščena pritožniku (3. točka 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD). V preostalem delu 1. alineje I. točke izreka pritožba ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje, potem ko tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 163. členom ZD) zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

8.Pritožba nadalje upravičeno opozarja na nejasnosti glede napotitve na pravdo v zvezi z darilno pogodbo z dne 17. 12. 2008. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v tem delu podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 163. členom ZD. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, ali je sodišče prve stopnje dediča napotilo na pravdo zaradi vračunanja daril (obeh nepremičnin) dedinji v dedni delež oziroma ker se morata nepremičnini "vrniti" v zapuščino, kar bi pomenilo, da se dediča napoti na pravdo z zahtevkom, s katerim uveljavlja neveljavnost te pogodbe (ničnosti ali izpodbojnost). Gre namreč za dva različna pravna instituta z različnimi pravnimi posledicami. Izpodbijanega sklepa se zato v tem delu ne da preizkusiti. Ob tem pa pritožnik tudi utemeljeno opozarja, da o vračunanju daril po 46. členu ZD odloči že zapuščinsko sodišče (če seveda o tem dejstva niso sporna). Sodišče druge stopnje je tudi v tem delu pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 2. alineji I. točke izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v povezavi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku razjasniti s kakšnim zahtevkom se bo dediča napotilo na pravdo oziroma kaj so sploh sporna dejstva in na podlagi tega ponovno odločiti o napotitvi na pravdo.

9.Ker v preostalem delu (glede III. in IV. točke izreka) pritožba kršitev sodišču prve stopnje ne očita, je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo še preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 163. členom ZD). Ker uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijani III. in IV. točki izreka potrdilo.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se tako glede razveljavljenega kot potrjenega dela izpodbijanega sklepa pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------

1Po očitni pisni pomoti zaradi napačnega številčenja manjka točka II. izreka.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 32, 212

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.