Jedro

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, če delodajalec delavcu poda izredno odpoved po izteku 15-dnevnega subjektivnega roka (2. odstavek 110. člena ZDR) ter delavcu ne omogoči zagovora.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče razsodilo, da se ugotovi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 16.8.2003, sklenjena dne 19.11.2002 (v sklepu dne 16.6.2002) med tožnikom in toženo stranko kot delodajalcem nezakonita; zato se šteje, da pogodba o zaposlitvi, sklenjena med njima dne 19.11.2002 še traja in je trajala do 19.11.2003. Tožena stranka je dolžna tožnika vrniti nazaj na delo za čas do 19.11.2003 v roku 8 dni po pravnomočnosti te sodbe, da ne bo izvršbe. Tožena stranka je dolžna tožniku obračunati plačo v neto znesku 80.000,00 SIT mesečno od prenehanja delovnega razmerja dalje do 19.11.2003 in za to plačo obračunati vse davke in prispevke, neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega obroka dalje do plačila izplačati tožniku, pripadajoče davke in prispevke pa odvesti na ustrezne račune, vse v roku 8 dni po pravnomočnosti te sodbe, da ne bo izvršbe. Nadalje je tožena stranka dolžna vpisati v delovno knjižico tožnika delovno dobo za čas od 17.8.2003 do 19.11.2003 v roku 8 dni po pravnomočnosti te sodbe, da ne bo izvršbe. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške postopka v znesku 162.720,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje te sodbe dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve pravil postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo odločilna dejstva, pravilno uporabilo materialno pravo na ugotovljeno dejansko stanje; pri tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka, zaradi katerih bi bilo treba razveljaviti izpodbijano sodbo. Tožena stranka v pritožbi navaja le, naj sodišče preizkusi dokaze in preveri trditve tožene stranke, podane na naroku za glavno obravnavo, ki jih zaradi odločitve sodnice O. ni bilo možno preveriti. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sodbo sodnice O. odpravi in naloži sodišču prve stopnje, da zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb postopka ponovno opravi glavno obravnavo v predmetni zadevi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba ne vsebuje konkretnih dejanskih očitkov o tem, katera dejstva niso ugotovljena oziroma so zmotno ugotovljena. Prav tako ne navaja, katere bistvene kršitve pravil postopka je storilo sodišče prve stopnje. Pritožba ostaja le na splošnem navajanju zakonsko opredeljenih razlogov. Zato je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po določbi 350. člena ZPP. Glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožba ne navaja nobenih dejstev dejanskega stanja, ki bi ne bili ugotovljena ali napačno ugotovljena.

Pritožbeno sodišče tudi v okviru očitane bistvene kršitve določb postopka glede ugotavljanja dejanskega stanja pripominja, da je sodišče prve stopnje zaslišalo tožnika in zastopnika tožene stranke A. P. in je na podlagi izpovedb obeh zaslišanih moglo ugotoviti dejstva, katera je tudi obrazložilo in zaradi katerih je razveljavilo izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb postopka s tem, da ni zaslišalo še drugih predlaganih prič, ker ni bilo potrebno; tako ne priče J. Š. in ne prič B. V., A. J. in M. Č.. Pritožba niti sedaj ne navaja, o katerih bistvenih dejstvih bi te priče mogle izpovedati na novo ali drugače, kot sta izpovedali obe zaslišani stranki.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 2. odstavek 110. člena ZDR, ko je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s sklepom z dne 16.8. po izteku 15-dnevnega subjektivnega roka, določenega v 2. odstavku 110. člena ZDR, glede dogodkov v dneh od 24.7. do 26.7.2003. Zaradi očitanih izostankov 11.8. in 12.8.2003 je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni omogočila zagovora tožniku.

Razen tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik izpovedal, da je v ponedeljek 11.8. imel okvaro avta, da je sigurno dvajsetkrat klical direktorja P., da bi se dogovoril glede službe, ker ni mogel priti v službo. Naslednji dan je šel v službo, to je 12.8. in se je oglasil pri direktorju. Računal je, da bo dobil dopust, da bo uredil glede avta. Direktor ni hotel nič slišati in mu je rekel "midva sva dogovorjena, knjižico dobiš po pošti" in potem ni šel več delat. A. P. je zaslišan izpovedal, da je tožnik normalno hodil na delo; dne 12.8. ga ni bilo na delo in ga tudi ni poklical; naslednji dan je prišel na delo, vendar je bil oblečen v civilu. Tožnik mu je rekel, da bi imel ta teden dopust, priča pa mu je odgovoril, da to ni mogoče in mu je tedaj rekel, da ima dosti njegovih izostankov in da sta zaključila. Ni bil siguren, ali bo tožnik še prišel na delo, vendar ni prišel. Zaradi takih dogodkov dne 11. in 12.8. pritožbeno sodišče ocenjuje, da tudi ob tem, da tožniku ni bil omogočen zagovor, ni razlogov za tako hujšo kršitev delovnih obveznosti, da bi šlo za utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Sicer je bilo dejansko stanje popolno ugotovljeno glede odločilnih dejstev in pravilno uporabljeno materialno pravo, kot je že obrazložilo sodišče prve stopnje. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.