Jedro

Sodišče prve stopnje je nepravilno dvojno priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Dodatna dokumentacija (zdravstveni karton) je bil namreč pridobljen zgolj enkrat in v tem primeru je torej mogoče le enkrat priznati nagrado za zbiranje dodatne dokumentacije. Dodatno dokumentacijo pa sta morala preštudirati oba izvedenca, kar pomeni, da sta za študij dodatne dokumentacije upravičena oba.

V primeru stroškov za poštne storitve je treba uporabiti peti in ne drugi odstavek 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.244,20 EUR zniža na znesek 1.182,18 EUR, znesek 273,72 EUR na znesek 260,07 EUR in znesek 1.517,92 EUR na znesek 1.442,25 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedenskemu organu Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze v B. za pisno izdelavo izvedenskega mnenja, ki ga je sodišče prejelo 28. 2. 2022, priznalo nagrado in stroške v znesku 1.244,20 EUR in 22 % DDV v znesku 273,72 EUR, kar skupaj znaša 1.517,92 EUR. Toženi stranki je naložilo, da navedeni znesek izplača izvedenskemu organu.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sta za izvedenski organ izvedensko delo opravila dva izvedenca. Tožena stranka se ne strinja z odločitvijo sodišča, da je za oba člana izvedenskega organa poleg nagrade za študij spisa priznalo tudi dvojno nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije na podlagi 38. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik).1 Sodišče je res izvedenskemu organu naložilo pridobivanje dodatne dokumentacije, vendar je bil tožničin zdravstveni karton lahko pridobljen samo enkrat. Sodna praksa je že v več primerih zavzela stališče, da je potrebno nagrado za pridobivanje in proučevanje dodatne dokumentacije priznati le enkrat in ne vsakemu članu izvedenskega organa posebej. Preostalim članom pa se prizna nagrada za študij dokumentacije, upoštevajoč obseg tako sodnega spisa s prilogami, povečanega za obseg dodatne zdravstvene dokumentacije, ki je del pridobljenega zdravstvenega kartona. Tožena stranka zato predlaga, da se pridobitev zdravstvenega kartona prizna le enkrat. Za študij dokumentacije, ki sta ga morala opraviti oba člana, kar v obrazložitvi izpodbijanega sklepa izpostavi tudi sodišče, bi bilo torej drugemu članu mogoče priznati zgolj ustrezno postavko za študij spisa iz prvega odstavka 37. člena Pravilnika. Upoštevaje največji možni obseg (200 strani sodnega in upravnega spisa in 200 strani zdravstvenega kartona) to pomeni 153,00 EUR za študij spisa pri obsegu od 201 do vključno 500 strani po 3. alineji prvega odstavka 37. člena Pravilnika. Točen obseg dokumentacije iz izpodbijanega sklepa sicer ni razviden. Ob najmanjšem upoštevanem številu strani pa bi bilo možno priznati zgolj 102,00 EUR. Tožena stranka nadalje še navaja, da je sodišče izvedenskemu organu neutemeljeno priznalo stroške poštnine v višini 10,00 EUR. Pri tem izpostavlja, da drugi odstavek 49. člena Pravilnika, na katerega se sklicuje sodišče, ne predvideva dodatnega plačila za poštne stroške. Iz izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, da bi izvedenski organ predložil račun za poštne storitve, prav tako je malo verjetno, da bi dejanski stroški poštnine znašali natančno 10,00 EUR. Po mnenju tožene stranke gre v primeru poštnin za del materialnih stroškov, ki se jih pavšalno ovrednoti v višini 2 % odmerjenega plačila za delo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da priznani znesek ustrezno zmanjša oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 pazi po uradni dolžnosti. Je pa pri odmeri izvedenine zmotno uporabilo materialno pravo.

5. ZPP v 249. členu določa, da ima izvedenec pravico do nagrade za izvedensko delo skladno z določbami Pravilnika. Sodišče prve stopnje je za pridobitev izvedenskega mnenja postavilo izvedenski organ Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze v B. Za komisijo sta pisno izvedensko mnenje podala dva izvedenca. Predložen je bil stroškovnik za opravljeno delo, pri čemer sta oba izvedenca priglasila tudi nagrado za zbiranje in študij dodatne dokumentacije (gre za zdravstveni karton v obsegu do 200 strani).

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče nepravilno dvojno priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Dodatna dokumentacija (zdravstveni karton) je bil namreč pridobljen zgolj enkrat in v tem primeru je torej mogoče le enkrat priznati nagrado za zbiranje dodatne dokumentacije. Dodatno dokumentacijo pa sta morala preštudirati oba izvedenca, kar pomeni, da sta za študij dodatne dokumentacije upravičena oba, kot je to pojasnilo pritožbeno sodišče že v drugi zadevi.3

7. Utemeljena je tudi pritožba v delu, ki se nanaša na priznanje poštnih storitev. Sodišče prve stopnje je priznalo 10,00 EUR za poštne storitve, pri čemer se je sklicevalo na določbo drugega odstavka 49. člena Pravilnika, kjer je določeno, da materialni stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, se obračunajo po veljavni ceni poslovnih subjektov, ki te storitve opravljajo, če to ni mogoče, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške. Na način iz prejšnjega stavka se obračunajo tudi stroški za tiskanje in razmnoževanje pisnih izvidov, mnenj, cenitev in prevodov. V tretjem odstavku pa je določeno, da mora sodni izvedenec za obračun storitev iz drugega odstavka 49. člena Pravilnika predložiti račun za opravljene storitve. Če je sodni izvedenec storitev iz drugega odstavka 49. člena Pravilnika opravil z lastnimi sredstvi, mora predložiti vsaj eno ponudbo poslovnega subjekta, ki te storitve opravlja in ni povezan s sodnim izvedencem oziroma predložiti druga dokazila, iz katerih je razvidno ustrezno obračunavanje tovrstnih storitev.

8. Po stališču pritožbenega sodišča se določba drugega odstavka 49. člena Pravilnika ne nanaša na priznavanje poštnih storitev (nenazadnje izvedenski organ tudi ni predložil računa za opravljeno storitev). V primeru stroškov za poštne storitve je potrebno uporabiti peti odstavek 49. člena Pravilnika, kjer je določeno, da ne glede na predpise, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem ali upravnem postopku, se preostali materialni stroški ovrednotijo v višini 2 % od višine odmerjenega plačila za delo. Tako izhaja tudi iz sodne prakse.4

9. Na podlagi obrazloženega ter upoštevaje število strani, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, pripada prvemu članu izvedenskega organa za študij spisa (51 do 200 strani) 102,00 EUR, za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (od 101 do 200 strani) 102,00 EUR, za osebni pregled 51,00 EUR ter za pisno izdelavo izvedenskega mnenja 350,00 EUR, skupaj torej 605,00 EUR. Drugemu članu izvedenskega organa pa pripada za študij spisa (od 201 do 500 strani – vključena je tudi dodatna dokumentacija) 153,00 EUR, za osebni pregled 51,00 EUR in za pisno izdelavo izvedenskega mnenja 350,00 EUR, skupaj torej 554,00 EUR. Nagrada tako znaša 1.159,00 EUR. Nadalje je bilo potrebno priznati 2 % materialnih stroškov, kar znaša 23,18 EUR in DDV, ki znaša 260,07 EUR. Upoštevaje navedeno znesek priznane nagrade znaša 1.442,25 EUR.

10. V skladu s 3. točko 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa priznane zneske iz naslova nagrade in stroškov ustrezno znižalo.

1 Ur. l. RS, št. 84/2018, 148/2021. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Glej Psp 232/2021 z dne 15. 12. 2021. 4 Glej sklep II Cp 1031/2022 z dne 20. 6. 2022.