Jedro

Dejstvo zaposlitve oškodovanke A. A. na delovnem mestu sodne zapisnikarice na (pravdnem oddelku) Okrožnega sodišča v Mariboru, katerega organizacijska enota je Okrajno sodišče v Mariboru, ne pomeni tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajna sodnica B. B. je dne 22. 11. 2022 predlagala prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru I K 49243/2021, ki se vodi zoper obdolženega C. C. zaradi kaznivega dejanja zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. V predlogu je navedla, da v navedeni zadevi kot oškodovanka nastopa A. A., ki je zaposlena kot sodna zapisnikarica na Okrožnem sodišču v Mariboru, čigar organizacijska enota je Okrajno sodišče v Mariboru, pred katerim se vodi predmetna zadeva. Zaposlitev oškodovanke pri istem sodišču, po oceni predlagateljice, predstavlja objektivno tehten razlog, zaradi katerega predlaga prenos krajevne pristojnosti, saj bi sicer navedeno dejstvo pri udeležencih postopka, kakor tudi pri drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnilo vzbuditi dvom v njegovo nepristranskost. Višjemu sodišču zato predlaga, da v predmetni zadevi določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne prisotnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah presodilo, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.1 Zaupanja v integriteto sodnikov Okrajnega sodišča v Mariboru zato sama po sebi ne more omajati okoliščina, da je oškodovanka kot sodna zapisnikarica zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru. Kljub navedenemu mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da tudi pri strankah postopka in v javnosti vselej daje vtis nepristranskosti sojenja, zato mora v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, da bi objektivno utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na določenem sodišču. Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev le na podlagi predloga in njegove utemeljitve.

5. V konkretnem primeru višje sodišče ugotavlja, da dejstvo zaposlitve oškodovanke A. A. na delovnem mestu sodne zapisnikarice na (pravdnem oddelku) Okrožnega sodišča v Mariboru, katerega organizacijska enota je Okrajno sodišče v Mariboru, ne pomeni tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Objektivni okoliščini, ki v konkretnem primeru govorita v prid tej odločitvi, sta (1) da Okrožno sodišče v Mariboru in Okrajno sodišče v Mariboru sodita med večja sodišča v državi, kjer funkcijo opravlja veliko število sodnikov in je zaposlenih večje število javnih uslužbencev ter (2) da vendarle ne gre za isto sodišče, kot to trdi predlagateljica, pač pa je Okrajno sodišče v Mariboru le organizacijska enota Okrožnega sodišča v Mariboru, pri čemer obe sodišči poslujeta v prostorsko ločenih sodnih stavbah. Ob tem je bistvena tudi okoliščina, da razen izpostavljenega dejstva organizacijske povezanosti obeh sodišč, predlagateljica ni navedla prav nobene konkretne okoliščine, iz katere bi bilo razvidno, da so vsi sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru z oškodovanko A. A., ki je zaposlena na Okrožnem sodišču v Mariboru, v prijateljskih odnosih oziroma v takšnih odnosih, ki po intenziteti presegajo običajne kolegialne odnose in bi lahko vplivali na nepristranskost sodnikov tega sodišča. 6. Po obrazloženem višje sodišče zaključuje, da niso podane okoliščine, ki bi narekovale odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je bilo treba predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrniti (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 2684/2017 z dne 3. 3. 2022 in v njem navedene odločbe.