Jedro

Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Zato upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti od nepravočasno plačane glavnice, če za to nima podlage v izvršilnem naslovu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi na podlagi predloga upnice dovolilo izvršbo zaradi izterjave zapadle preživnine in v zavarovanje preživninskega zahtevka od 11.4.2000 do 15.2.2001. Predlog upnice pa je zavrnilo v delu, v katerem ta uveljavlja izterjavo zakonitih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih preživninskih obrokov do plačila v zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina za čas od 1.2.2000 do 31.3.2000. Proti sklepu se pritožuje upnica, ki izpodbija zavrnilni del izreka sklepa, pri tem pa uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v napadenem delu razveljavi ter v celoti ugodi upničinemu predlogu za izvršbo. Navaja, da je zavrnitev upničinega zahtevka za izterjavo zakonitih zamudnih obresti od zapadlih mesečnih preživninskih obveznosti zmotna in protipredpisna. Določba 1. odst. 277. čl. ZOR nedvomno določa, da je dolžnik, ki je v zamudi izpolnitve denarne obveznosti dolžan poleg glavnice plačati tudi obresti. Ni torej potrebno, da bi bilo posebej navedeno, da gredo obresti od zapadlosti denarne terjatve.

Pritožba ni utemeljena.

Upnica izpodbija celoten zavrnilni del prvostopnega sklepa, pri čemer pa iz vsebine njene pritožbe jasno izhaja, da izpodbija le zavrnitev predloga v delu, ki se nanaša na zakonite zamudne obresti. To je tudi razumljivo, saj je sodišče dovolilo glede zavrnjenega dela predloga, ki se nanaša na zavarovanje preživninske obveznosti, izvršbo zaradi izterjave te obveznosti, ker so te preživninski obroki že zapadli v plačilo.

Sodišče prve stopnje pa je nedvomno utemeljeno zavrnilo dolžničin zahtevek za izterjavo obresti od neplačanih preživninskih obrokov. Na podlagi 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju namreč sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to pa tako, kot je dolžnikova obveznost navedena v samem izvršilnem naslovu. V izvršilnem naslovu v konkretni zadevi ni navedeno, da je dolžnik dolžan v primeru zamude plačevati preživnino z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega preživninskega obroka posebej. Ne glede na to, da je po materialnem pravu dolžan dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti plačati poleg glavnice tudi obresti, upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti, če za kaj takšnega nima podlage v izvršilnem naslovu.

Izvršilni naslov za izterjavo zakonitih zamudnih obresti od nepravočasno plačanih preživninskih zneskov bo morala upnica izposlovati v pravdnem postopku. Odločitev prvega sodišča je torej v procesnem in materialnopravnem pogledu pravilna in zakonita, pritožba pa ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.