14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Republika Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. marca 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1495/2003 z dne 19. 5. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve o zavrnitvi pritožbe zoper ugotovitev Upravne enote Maribor, da se C. C. (oče pritožnika) po predpisih, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. – ZDRS), ni štel za jugoslovanskega državljana. Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču Upravnega sodišča in upravnih organov, da je v obravnavanem primeru treba državljanstvo ugotavljati po določbah drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list DFJ, št. 64/45 in Uradni list FLRJ, št. 54/46 in nasl. – v nadaljevanju ZDrž/45). Pritrdilo je tudi presoji, da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi kumulativni pogoji za ugotovitev, da se oseba ni štela za jugoslovanskega državljana.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je bil C. C. državljan Kraljevine Jugoslavije in da je imel domovinsko pravico v takratni občini Maribor. Zato meni, da je pridobil jugoslovansko državljanstvo na podlagi 37. člena ZDrž/45 in da ga je obdržal vse do smrti dne 9. 2. 1975. Po mnenju pritožnika je izpodbijana odločitev, ki temelji na 2. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 105/48) v nasprotju z 2. in s 15. členom Splošne deklaracije človekovih pravic ter s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave. Zato Ustavnemu sodišču predlaga, naj sodbo Vrhovnega sodišča razveljavi in mu zadevo vrne v novo odločanje.

B.

3.Splošna deklaracija človekovih pravic ni bila sprejeta v obliki mednarodne pogodbe, je pa del mednarodnega običajnega prava. Glede na to, da je vsebina njenega 2. člena enaka določbi 14. člena Ustave, je Ustavno sodišče očitke pritožnika, ki se nanašajo na kršitev mednarodnega običajnega prava, presojalo v okviru načela enakosti pred zakonom, ki ga zagotavlja 14. člen Ustave. Vendar je presodilo, da je očitek o tej kršitvi očitno neutemeljen.

4.Pritožnik to kršitev utemeljuje s sklicevanjem na 15. člen te deklaracije, ki določa, da ima vsakdo pravico do državljanstva in da se nikomur ne sme samovoljno vzeti državljanstva ali zakonite pravice do spremembe državljanstva. Vendar odločba o ugotovitvi, da neka oseba ni imela jugoslovanskega državljanstva ne pomeni, da je ta oseba izgubila jugoslovansko državljanstvo, temveč, da ga ni pridobila. Zgolj to, da pritožnik določbe ZDrž/45 razume drugače od upravnih organov in sodišč, pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) še ne zadošča za ugotovitev, da je bila njegovemu očetu samovoljno odvzeta pravica do državljanstva, niti za utemeljitev ustavne pritožbe.

5.O ustavnopravnih vprašanjih, ki jih sproža ta ustavna pritožba, je Ustavno sodišče že odločalo v zadevi, ki se je nanašala tudi na vprašanje uporabe določb drugega odstavka 35. člena ZDrž/45. Gre za odločbo št. U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997 (Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS VI, 43). Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo tudi, da retroaktivna uporaba drugega odstavka 35. člena ZDrž/45 ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve totalitarnega nacionalsocialističnega režima. Zato je odločilo, da je uporaba takšne določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ustavno dopustna (obrazložitev pod B. – III. odločbe št. U-I-23/93).

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan