Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Šele z izročitvijo oziroma prevzemom gradbenih del izvajalec pridobi pravico do plačila.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v 1. in 4. točki izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 2006/01768 z 28. 12. 2006 razveljavi tudi za znesek 1.371,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 12. 2006 dalje in v 3. točki izreka za 36,07 EUR ter se tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne.
Tožeča stranka mora toženi stranki poleg stroškov, odmerjenih v VI. točki izreka izpodbijane sodbe, v 15 dneh plačati še 2.758,59 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje.
1. Sodišče v tej zadevi odloča o tožbenem zahtevku za plačilo gradbeno obrtniških del pri obnovi fasade in strehe na objektu M., katerega solastnica je tudi toženka. Tožbeni zahtevek je v večjem delu sodišče prve stopnje zavrnilo in odločitev o tem je postala pravnomočna. Ugotovilo namreč je, da toženka ni dala pooblastila za sklenitev gradbene pogodbe s tožečo stranko za tista dela, ki so bila opravljena mimo veljavno izdanih gradbenih dovoljenj.
2. Z izpodbijanim delom sodbe pa je ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 1.371,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 2. 12. 2006 in v tem delu obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, ker je zaključilo, da je za dela v takšni vrednosti tožena stranka podala pooblastilo, na podlagi katerega je pooblaščenka lahko sklenila pogodbo s tožečo stranko, tožeča stranka pa je dela opravila.
3. Tožena stranka v obsežni pritožbi sodbo izpodbija iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in se opredeljuje do številnih zaključkov sodišča prve stopnje v obsežni, več kot 70 strani dolgi sodbi(1). Bistvena pritožbena navedba pa je, da je tožena stranka ugovarjala, da vtoževane situacije niso zapadle v plačilo. Nobena začasna situacija ni bila ustrezno podpisana. Ker ni bila opravljena niti primopredaja pogodbenih del, je več kot očitno, da nobena od vtoževanih situacij in na podlagi situacij izstavljenih računov še ni zapadla oziroma zapadel v plačilo.
Ostalih pritožbenih navedb višje sodišče ne povzema in nanje ne bo odgovarjalo, saj glede na odločitev, kot bo obrazložena v nadaljevanju, niso odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila; stranska intervenientka pa je odgovorila, predlagala zavrnitev pritožbe in navedla, da toženka delom ni nikoli ugovarjala in jih je prevzela.
5. Pritožba je utemeljena.
6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi skrbno in natančno ugotovilo, katera od vtoževanih in opravljenih del so tista, za katera je tožeča stranka podala pooblastilo za sklenitev pogodbe. Nato je natančno ugotovilo, da nobena od začasnih situacij za dela, izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem, ki jih tožena stranka še ni plačala, ni bila potrjena tako, kot bi v skladu s sklenjenima pogodbama morala biti (razlogi v točkah 100. do 106. izpodbijane sodbe). Da bi prišlo do uspešne primopredaje katerihkoli vtoževanih del na kakršenkoli način, sodišče prve stopnje ni ugotovilo, čeprav je tožena stranka: - ugovarjala, da dela sploh še niso končana (list. št. 7 v spisu): - izpostavila, da nobena od situacij ni potrjena skladno z določili pogodbe, zaradi česar terjatve niso zapadle v plačilo, izdani računi pa so preuranjeni (pripravljalna vloga, ki jo je sodišče prejelo 4. 12. 2009, list. št. 73 e v spisu); - konkretizirala, da uspešne primopredaje del ni bilo (npr. list. št. 254 v spisu).
Tožeča stranka se na takšne ugovore, razen z vztrajanjem, da so začasne situacije ustrezno podpisane, ni odzvala.
7. Sodišče prve stopnje se je s tem ugovorom oziroma ugovori sicer ukvarjalo v zvezi z vprašanjem teka zakonskih zamudnih obresti, spregledalo pa je posebnost podjemne oziroma gradbene pogodbe glede vprašanja izročitve in prevzema gradbenih del. Najbolj splošno pravilo o tem, kdaj pridobi izvajalec pravico do plačila, vsebuje 3. odstavek 642. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki določa, da naročnik ni dolžan plačati, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi, razen če ni drugače dogovorjeno. Izvajalec namreč svojo pogodbeno obveznost izpolni šele z izročitvijo pogodbenih del. To velja tudi tedaj, ko je dogovorjeno plačevanje na podlagi začasnih situacij. Šele z izročitvijo oziroma prevzemom torej izvajalec pridobi pravico do plačila.(2) Sodišče prve stopnje v tej zadevi ni ugotovilo, da bi prišlo do izročitve spornih del (o izročitvi in prevzemu ponavadi pogodbenika podpišeta zapisnik).
8. Izvajalec lahko opravi tudi enostransko izročitev, ki ima enake učinke, kot če bi naročnik prevzel objekt oziroma gradbena dela, kadar naročnik pride s prevzemom v upniško zamudo.(3) Sodišče prve stopnje tudi tega, da bi prišlo do enostranske izročitve, ni ugotovilo.
9. Naročnik lahko opravi prevzem objekta tudi konkludentno, s tem da ga začne uporabljati, ne da bi pred tem prišlo do izročitve in prevzema. Kakršnihkoli trditev o začetku uporabe objekta tožeča stranka sploh ni podala.(4) Prvič to v odgovoru na pritožbo zatrdi stranska intervenientka, a takšna (tudi sicer povsem gola in neobrazložena trditev) predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, ki je višje sodišče ne more upoštevati (337. člen ZPP). Tudi sicer pa bi bilo ob pretežno nelegalni gradnji (popolnoma pravilni in tudi neizpodbijani razlogi sodišča prve stopnje v 35. do 46. točki obrazložitve izpodbijane sodbe), glede na spore o tem, v kakšnem obsegu je gradnja (ne)legalna in glede na to, da je tožena stranka svoj del objekta zaradi narave del uporabljala ves čas, tudi v času izvedbe gradbenih del, o začetku uporabe objekta v smislu konkludentnega prevzema, težko govoriti.
10. V takšni situaciji pa se izkaže kot utemeljen ugovor tožene stranke, da do izročitve spornih gradbenih del toženki sploh ni prišlo, zaradi česar naročnica (še) ni dolžna ničesar plačati.
11. Višje sodišče je zato na podlagi pete alineje 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo še v tistem delu, v katerem mu je sodišče prve stopnje ugodilo.
12. Ker je zdaj tožena stranka v postopku v celoti uspela, je višje sodišče ustrezno spremenilo stroškovno odločitev (2. odstavek 165. člena ZPP in 1. odstavek 154. člena ZPP). Toženka je upravičena do povrnitve stroškov postopka na prvi stopnji, kakor jih je (neizpodbijano) odmerilo sodišče prve stopnje v 121. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, torej 4.138,37 EUR. Poleg tega ji pripadajo še stroški pritožbenega postopka - 375 točk za sestavo pritožbe z 22% DDV in 240,00 EUR sodne takse za pritožbo.
Op. št. (1): Spornih je bilo namreč cela vrsta materialnopravnih in procesnopravnih vprašanj.
Op. št. (2): Natančneje: Plavšak, N. v: Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3 knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 883 in naslednje, stran 971 in stran 1001 in naslednje.
Op. št. (3): To pomeni, da mora najprej izvajalec naročniku omogočiti, da opravi prevzem. To naredi tako, da naročnika obvesti, da je objekt končan, in o tem, kdaj ga lahko prevzame (primerjaj 110. uzanco PGU). Če se naročnik na tak poziv ne odzove ali brez utemeljenega razloga odkloni prevzem, pride v zamudo. V tej situaciji pa lahko izvajalec enostransko sestavi zapisnik o prevzemu in ga pošlje naročniku. Z dnem, ko ga pošlje, nastanejo posledice izročitve in prevzema (primerjaj 114. uzanco PGU).
Op. št. (4): Na ugovor tožene stranke, povzet v 6. točki obrazložitve te sodbe, se je, kot je bilo obrazloženo, odzvala le z vztrajanjem, da so začasne situacije ustrezno podpisane.