Jedro

Pravico udeleževati se postopka ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes.Tožnik (stranski udeleženec) lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na njegove pravice in pravne koristi ter so vezane na njegovo/e nepremičnino/e v razmerju do nameravane gradnje in njenih vplivov. Ugovore, ki jih tožnik (stranski udeleženec) uveljavlja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ki se nanašajo na razlastitveni postopek sodišče v tem upravnem sporu ne presoja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Stroškovni zahtevek tožnika se zavrne.

III. Stroškovni zahtevek stranke z interesom Občine Horjul se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji postopek**

1. Prvostopenjski organ je investitorkama Občini Horjul in A. A., v tem postopku strankama z interesom, izdal gradbeno dovoljenje (GD) za gradnjo nezahtevnega objekta - montažnega AB mostu preko vodotoka ... na zemljiščih s parc. št. K., L., M. in N., vse k.o. 1991 Horjul, s tam navedenimi podatki o gradnji (I. točka izreka), odločil, da sta zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 29. 6. 2020 in dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahteven objekt, ki je bila priložena zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja projekt ''montažni AB most'', februar 2019, izdelovalca B. B., sestavni del gradbenega dovoljenja (II. točka izreka), da se izvajanje predmetne novogradnje lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja in po prijavi začetka gradnje na predpisanem obrazcu pri tukajšnjem upravnem organu, pri čemer je gradnjo treba izvajati skladno s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem (III. točka izreka), da gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor v petih letih po njegovi pravnomočnosti ne vloži popolne prijave začetka gradnje (IV. točka izreka) in, da posebni stroški za izdajo tega dovoljenja niso zaznamovani (V. točka izreka).

2. V obrazložitvi je prvostopenjski organ povzel potek postopka, za odločitev veljavne materialne predpise (Gradbeni zakon - GZ, Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Horjul - OPN Horjul), ugotovil, da je nameravana gradnja skladna z OPN Horjul, da so za gradnjo priložena predpisana soglasja oziroma mnenja, da predmetni objekt ne bo imel samostojnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, razen navezave na občinsko javno pot, za kar je priloženo pozitivno mnenje Občine Horjul s področja varovanja občinskih cest, ugotovil, da je pravica graditi izkazana, obravnaval ugovore tožnika in jih zavrnil. 3. Drugostopenjski organ je vloženo pritožbo tožnika zavrnil. V zvezi s pritožbenimi navedbami je še dodal, da bi morali ugovori tožnika izkazovati zaščito njegovih neposrednih interesov, ki jih ima kot lastnik nepremičnine v bližine lokacije z načrtovano gradnjo ter, ki temeljijo na materialnih predpisih. Da bi tožnik s svojimi ugovori uspel, jih mora tudi izkazati, česar ni storil. Prvostopenjski organ je preveril, ali predmetni objekt izpolnjuje pogoje za nezahteven objekt glede na Uredbo z razvrščanju objektov (Uredba). Gradnja je tudi skladna s 1.3 točko 113. člena OPN Horjul. Tožnik v pritožbi prvič ugovarja izpolnjevanju meril po tej določbi, zato gre za nedopustne pritožbene novote. V nepremičnini s parc. št. O. in P., k.o. Horjul, ki sta v lasti tožnika, se ne bo posegalo. Gre za presojo zakonitosti izdaje GD, zato navedb, ki se nanašajo na razlastitveni postopek, organ ni presojal. Za zahtevo po izdelavi prometne študije tožnik nima podlage. Predvideni poseg ne bo imel prepovedanih vplivov v varovalnem pasu občinske javne poti št. ...

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnik je tožbo vložil iz razlogov po 1., 2., 3. in 4. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V tožbi je uvodoma navedel, da sta bila z izdajo GD kršena četrti odstavek 2. člena in 1. točka prvega odstavka 43. člena GZ. Organ bi moral preveriti, ali nameravani poseg izpolnjuje vse pogoje, ki jih za nezahtevne objekte zahteva drugi odstavek 7. člena Uredbe. Organ ni ugotavljal, ali objekt (poleg pogoja, da ne presega nosilnega razpona za 5 m) izpolnjuje tudi pogoja, da višina ne presega 10 m in da globina ne presega 4 m. Drugostopenjski organ se je pri tem skliceval na dokumentacijo za pridobitev GD, s čimer ni saniral kršitev v odločbi oziroma izreku odločbe. V odločbi namreč ni tlorisnih mer objekta. S tem je kršen tudi 8. člen ZUP. Posledično ni mogoč preizkus materialne zakonitosti odločbe. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Tožnik tudi nikoli ni bil s tem seznanjen in se o tem ni mogel izjaviti.

5. Tožnik je v nadaljevanju tudi uveljavljal, da je bil kršena 1.3 točka 113. člena OPN Horjul, saj niso bile pridobljene tri tehnično in oblikovno ustrezne variantne rešitve, temveč le ena. Tudi to predstavlja kršitev načela kontradiktornosti. Tožnik nikoli ni bil seznanjen s celotnim dejanskim stanjem zadeve, ker to ni bilo ugotovljeno. Nedvomno ni v njegovem interesu, da na sosednji nepremičnini stoji most, ki ne izpolnjuje zakonsko določenih kriterijev, katerih namen je varnost in prevoznost mostu. GD je tudi protiustavno, saj neposredno posega v pravno varstvo lastninske pravice tožnika na parc. št. O. in P., k.o. Horjul (2., 23., 33., 69. člen Ustave). Pojasnil je, da sta zadnje navedeni nepremičnini predmet razlastitvenega postopka zaradi vzpostavitve javne poti št. JP ... Ti nepremičnini sta z GD v neposredni zvezi. Postavitev objekta po izdanem GD bo dejansko onemogočil vzpostavitev te javne poti preko parc. št. N., k.o. Horjul, kar bo razvrednotilo vsakršno pravno varstvo, ki ga ima tožnik v postopku razlastitve. Namestitev montažnega mosta preko vodotoka ... na parc. št. K., L., M. in N. v celoti zapira vsakršne možnosti za pravilno vzpostavitev javne poti po nepremičnini s parc. št. N. ter tako dostopa do parcel oziroma stanovanj, ki se nahajajo na koncu te poti. GD tako sili vzpostavitev javne poti preko parcel tožnika in onemogoča vsakršno drugačno postopanje. To je razvidno že iz projekta izdelovalca B. B. Odločba tako posega v tožnikovo pravico po 33. členu Ustave. Javna pot tudi nikakor ne more potekati po nepremičninah tožnika, saj ni bil sklenjen pravni posel, niti ni bila izvedena razlastitev nepremičnin, po katerih naj bi javna pot potekala. To je v nasprotju s stališči Ustavnega sodišča. Ob odsotnosti drugih primernih nepremičnin le nepremičnini s parc. št. M. (kjer je javna pot že potekala) in parc. št. N. (ki predstavlja edino logično nadaljevanje javne poti) predstavljata primerni nepremičnini za potek javne poti in ob uveljavitvi GD izgubita vse lastnosti, da bi bili sposobno predstavljati javno pot. Da gre pri parc. št. N. za javno pot, pa je razvidno tudi iz Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Horjul, prav tako je ta parcela javna površina. Iz GD je razvidno, da je bilo to izdano le zaradi dostopa do parc. št. R. in K., v celoti pa onemogoča dostop do parcel M. in N. To je razvidno iz projekta, saj je na južni in severni strani predlagane cestne rampe zelena površina, kar pomeni, da prevoznosti ne bo, saj trava ne predstavlja primerne površine za vožnjo. Zato gre ne samo za nezakonito postopanje, temveč za protiustavno in nično. Skliceval se je še na postopek pred Ustavnim sodiščem, št. U-I-413/211. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in vrne organu v ponovno odločanje, podredno, da izreče GD za nično, v obeh primerih pa naloži toženki povrnitev njegovih stroškov postopka.

6. Stranka z interesom A. A. je v odgovoru na tožbo navedla, da bi rada imela neoviran dostop do svojih parcel. Tožnik se z vzpostavitvijo služnosti ni strinjal, zato so pričeli s postopkom gradnje. Projekt bi potekal iz občinske ceste oziroma javnega dobra.

7. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da je bil tožnik seznanjen s celotnim projektom, ki je sestavni del GD. Opozorila je na pravni položaj stranskega udeleženca v tovrstnih postopkih. Tožnik zato ne more uspešno uveljavljati varstva javne koristi, saj ne gre za njegovo osebno in neposredno korist. Tako tudi ustaljena sodna praksa. Pri tem ni mogoče izključiti možnosti, da pogoji, ki zadevajo interese širše javnosti, obenem pomenijo tudi pravice stranskih udeležencev, vendar mora zato obstajati pravna podlaga. Če ni vzročne zveze med načrtovano gradnjo in posegom v pravni položaj tožnika, tudi morebiti ugotovljena kršitev materialnega prava ne more biti za podlaga za ugoditev tožbi, saj bi bil na tak način presežen obseg pravnega varstva stranskih udeležencev. Tožnik s tožbenimi ugovori o skladnosti višinskih gabaritov objekta z Uredbo ne zatrjuje posega v svoje osebne, pravno varovane koristi. Uredba zagotavlja ustrezno razvrščanje objektov glede na zahtevnost in je tako namenjena varstvu javne koristi.

8. Stranka z interesom Občina Horjul je v odgovoru na tožbo navedla, da je projektant idejno zasnovo pripravil v treh variantah, po njihovi preučitvi je bilo ugotovljena najboljša varianta. Vse ostale idejne zasnove predvidevajo prestavitev struge potoka oziroma most izgubi status nezahtevnega objekta. GD ne posega v nobenega izmed upravičenj tožnika na njegovih parcelah. Za izvedbo ureditve posega zemljišči s parc. št. P. in O. nista tangirani, saj za izgradnjo nista potrebni. Razlastitveni postopek ni v ničemer povezan s tem postopkom in zato navedbe, ki se nanj nanašajo, za odločitev niso relevantne. Smiselno enako velja za postopek pred Ustavnim sodiščem, št. U-I-413/212, ki se vodi zaradi ukinitve javnega dobra. Tudi GZ ni bil kršen. Gre za gradbeno inženirski objekt. V točki I izreka GD je z nadmorskimi višinami ugotovljena višina in hkrati globina objekta, ki znaša 2,46 m. Torej ne drži, da organ ni ugotavljal višine in globine. Višina ne presega 10 m, globina ne presega 4 m, medtem ko za razpon očitno ni sporno, da je manjši kot 5 m. Predlagala je zavrnitev tožbe in naložitev stroškov postopka tožniku.

9. Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi opozoril, da z odločbo postavljen objekt na vodotoku vključuje in predstavlja del cestnega omrežja, saj naj bi se na njem odvijal promet. Zato je bila tudi predlagana študija prometne ureditve. Izvedenec ing. C. C. je v mnenju ugotovil, da je navedeno dimenzioniranje mostu zgolj za prevoznost z osebnimi vozili, kot tudi trenutna prometna rešitev z reševanjem dostopa zgolj do štirih parcel, neustrezna. Prometna obremenitev zahteva omogočen dostop tudi za tovorna vozila (predvsem za potrebe v času gradnje), kar je treba pri dimenzioniranju mostu upoštevati. Ker naj bi se v bodoče zemljišča od parcele št. N. spremenila v stavbna zemljišča, je smiselno urejati dostop za vsa potencialna zazidljiva zemljišča glede na razširitev gradbenega območja po OPN Horjul. S predvideno izvedbo se bo prometni režim precej povečal in poslabšal stanje tožnika. Izvedenec tudi izrecno trdi, da je občinska cesta JP ... v bližini predvidenega posega v prostor in se bo most vklapljal v celovito prometno rešitev na območju. Gre za močan poseg v tožnikovo pravico, javni interes s tem ni povezan, temveč ga državni organi uporabljajo za doseganje ozkih, zasebnih interesov. Iz mnenja izvedenca tudi izhaja, da je možno dostopno pot do parcel št. S. in R. predvideti tudi po parcelah št. K. in T., last stranke z interesom A. A., pri čemer bi se vzdolž vodotoka uredila dostopna pot. Tožnik je predlagal, naj stranka z interesom zgradi most in cesto tako, da bo vključevala vse normative, ki jih določa OPN, da bo vključevala tudi parceli št. M. in N., ki sta javna površina oziroma javna pot in, ki jo uporablja cca. 30 lastnikov. Po slednjih zemljiščih ima dostop do svojih nepremičnin tudi stranka z interesom A. A. Dodal je še, da soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine ni bilo dano, torej je bil tudi s tem kršen 113. člen OPN Horjul. Tožnik še meni, da so mu kršene pravice iz 10. člena Obligacijskega zakonika (OZ). S postavitvijo mostu se niso ustrezno zavarovale njegove pravice do zdravega življenjskega okolja, do zasebnosti, doma in družinskega življenja, s takim ravnanjem se mu povzroča škoda.

10. Stranka z interesom A. A. je sodišče prosila za prednostno obravnavanje zadeve.

11. Tožnik je v drugi pripravljalni vlogi še navedel, da je prejel sodbo, I U 413/2021 z dne 23. 3. 2023, s katero je dokazal, da je v postopku spremembe namembnosti javnega dobra za nepremičnine s parc. št. U., k.o. 1991 Vrzdenec, ter parc. št. V., Z. in E., k.o. Horjul, oseba s pravnim interesom. Ne držijo torej navedbe stranke z interesom A. A., da nima dostopa do svojih nepremičnin drugod kot po parcelah, ki so last tožnika (parc. št. P. in novo nastala parcela F., prej G.). Izrecno je namreč izkazano, da obstaja javna pot tudi po parcelah M. in N., k.o. Horjul. **Glavna obravnava in dokazni postopek**

12. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo 26. 10. 2023. Naroka so se udeležili tožnik, stranka z interesom A. A. in stranka z interesom Občina Horjul, ne pa toženka, kljub izkazanemu vabilu.

13. Tožnik je vztrajal pri tožbi, ponovno opozoril na potrebo po izdelavi prometne študije glede na lokacijo objekta, ki jo po njegovem mnenju zahteva tudi OPN Horjul. Ob podatkih, ki izhajajo iz strokovne študije izvedenca ing. C. C., pa je pomembna tudi opredelitev objekta po višini in globini, zlasti z vidika varnosti objekta. Stranka z interesom A. A. je vztrajala kot dosedaj in navedla še, da želi, da se most zgradi čim prej. Stranka z interesom Občina Horjul je vztrajala pri svojih trditvah in dokaznih predlogih, dodala je še, da je ureditev cestnega omrežja ena izmed obveznih nalog občine, pri kateri je samostojna, avtonomnost pri urejanju javnih zadev pa je občinam zagotovljena z ustavo in zakonom.

14. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo in pregledalo naslednje listine: izpodbijano odločbo, pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo, drugostopenjsko odločbo, fotografije C1 in vse ostale listine upravnega spisa.

15. Sodišče je, sledeč drugemu odstavku 287. člena ZPP3 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zavrnilo naslednje dokazne predloge: zaslišanje projektanta, ker je vpogledalo v projektno dokumentacijo k GD, vpogled v strokovno poročilo prometne ureditve izvedenca inž. C. C. z dne 12. 7. 2021, vpogled v zahtevo za razlastitev z dne 1. 2. 2022 in vpogled v sklep o uvedbi postopka razlastitve z dne 9. 2. 2022, ker gre za listine, ki so nastale po izdaji prvostopenjskega akta4, sodišče pa v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost odločitve ob datumu izdaje, hkrati tožnik tudi ni podal upravičenega razloga za ne-predložitev strokovnega poročila inž. C. C. v upravnem postopku, kar bi moral storiti5. 16. Sodišče kot dokaz ni obravnavalo predloga tožnika za vpogled v OPN Horjul, v Odlok kategorizaciji občinskih cest v Občini Horjul in v sodbo, I U 413/2021 z dne 23. 3. 2023, ker gre za pravo.

17. Tožnik je ugovarjal zavrnitvi dokaznega predloga z vpogledom v strokovno poročilo prometne ureditve inž. C. C. iz razloga, ker je bila študija izdelana po izdaji prvostopenjskega akta, vendar v času upravnega postopka. Kot že obrazloženo zgoraj: ker sodišče presoja dejansko in pravno stanje zadeve v času izdaje prvostopenjskega akta, ki je predmet presoje v upravnem sporu, že iz tega razloga dokaza, ki je nastal po izdaji prvostopenjskega akta, ni mogoče upoštevati. Hkrati še dodaja, da je sam tožnik navedel, da je bila študija izdelana še v času upravnega postopka, vendar je tekom trajanja upravnega postopka ni predložil organu6, kot že povedano, pa tudi ni upravičil, zakaj tega ni storil. 18. Stranka z interesom Občina Horjul zavrnitvi svojega dokaznega predloga za zaslišanje projektanta ni ugovarjala.

**K I. točki izreka:**

19. Tožba ni utemeljena.

20. V primeru gre za presojo pravilnosti in zakonitosti izdanega gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta - montažnega AB mostu preko vodotoka ... na zemljiščih parc. št. K., L., M. in N., vse k.o. 1992 Horjul. 21. Organ je svojo odločitev utemeljil na podlagi 43. člena GZ, po katerem pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, če: 1. je gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora, 2. da sta dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja podpisala projektant in vodja projekta, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, ter da je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da so na ravni obdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izpolnjene zahteve iz 15. člena tega zakona; podpis projektanta in vodje projekta ter izjava niso potrebni pri nezahtevnih objektih in spremembi namembnosti, 3. je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, 4. iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba, 5. nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, če je za objekt, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, 6. je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke drugega odstavka, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena tega zakona, pri čemer je v zemljiški knjigi označena plomba za vpis te pravice v zemljiško knjigo, 7. je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 92. členu tega zakona, ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje in odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča in 8. je plačan komunalni prispevek oziroma so na drug zakonit način izpolnjene investitorjeve obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka.

_O pravnem interesu tožnika_

22. Med strankami ni sporno, da je imel tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja položaj stranskega udeleženca kot lastnik zemljišč s parc. št. G. (prej parc. št. H., I. in J.) in P., vse k.o. Horjul. 23. Kot izhaja iz 43. člena ZUP, ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi svojih pravnih koristi, pri čemer je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (prvi in drugi odstavek).

24. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je pravna norma, ki je podlaga za udeležbo v postopku, drugi odstavek 36. člena GZ. Ta določa, da so stranski udeleženci v postopku izdaje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko med drugim: - lastnik zemljišča, ki meji na nepremičnine, na katerih je nameravana gradnja, razen če pristojni upravni organ za gradbene zadeve ugotovi, da gradnja nanj ne vpliva, - druga oseba, ki izkaže, da bi nameravana gradnja zaradi svojega vpliva na gradnjo in po njej lahko vplivala na njene pravice in pravne koristi oziroma na njeno nepremičnino, pri čemer se za pravno korist šteje zlasti korist, ki se nanaša na namensko rabo zemljišča oziroma objekta, na ukrepe za zmanjšanje emisij, odmike od parcelnih meja in sosednjih stavb, ukrepe za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte, dostope in površine za gašenje in reševanje ter mehansko odpornost in stabilnost nepremičnine v lasti stranskega udeleženca (druga in tretja alineja drugega odstavka). Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka, pridobijo položaj stranskega udeleženca s priglasitvijo udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, razen če je v 15 dneh od priglasitve udeležbe izdan sklep o zavrnitvi vstopa te osebe v postopek (tretji odstavek).

25. Iz povzetega torej sledi, da lahko tožnik uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na njegove pravice in pravne koristi ter so vezane na njegov0/e nepremičnino/e v razmerju do nameravane gradnje in njenih vplivov.

_O obsegu sodne presoje v predmetnem upravnem sporu_

26. Kot izhaja iz zgoraj povzetih ugotovitev sodišča o izpodbijanem aktu ter uporabljeni pravni podlagi za njegovo izdajo, je bilo gradbeno dovoljenje izdano po določbah II. Poglavja: Postopek izdaje gradbenega dovoljenja četrtega dela GZ. To tudi predstavlja obseg sodne presoje, tj. presoja pravilnosti in zakonitosti postopka pred in ob izdaji GD, ne pa tudi presoja pravilnosti in zakonitosti morebitnih drugih postopkov. Povedano drugače: ugovore, ki jih tožnik uveljavlja v tem postopku in ki se nanašajo na razlastitveni postopek (v zvezi z vzpostavitvijo javne poti št. JP ...), sodišče v tem upravnem sporu ne presoja, jih pa (bo) tožnik lahko uveljavlja(l) v razlastitvenem postopku.

_O napačni uporabi materialnega prava in kršitvah pravil postopka pri izdaji izpodbijanega akta_

27. Po drugem odstavku 7. člena (v času izdaje izpodbijanega GD veljavne) Uredbe je gradbeni inženirski objekt (za kar v tem primeru gre) nezahteven objekt, če izpolnjuje merila iz priloge 1 te uredbe in naslednja splošna merila: - njegova višina ne presega 10 m, - njegova globina ne presega 4 m in - njegov nosilni razpon ne presega 5 m. V prilogi 1 pa je določeno, da spada (med drugim) most (CC-SI 21410) z nosilnim razponom do 5 m med nezahtevne objekte. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ, ob sklicevanju na citirano določbo Uredbe, ugotovil, da nameravani poseg izpolnjuje pogoje iz Uredbe, ker bo imel nosilni razpon manjši od 5 m. V izreku (I. točka) je tudi navedeno, da bo most 2,46 nad dnom struge (kota 341,54 m n.v.). Drugostopenjski organ je v tem delu dopolnil obrazložitev izpodbijane odločbe (kar je smel in mogel storiti7) in še navedel, da ''bo (kot je razvidno iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, ki jo je marca 2019 izdelal B. B., natančneje iz tlorisa in prečnega prereza (slika 2 in 3)) predmetni AB most preko vodotoka ... globine manj kot 4 m (2,46 m), višine manj kot 10 m (2,08 m), nosilni razpon pa bo manjši od 5 m (4,0 m)''. Tudi po presoji sodišča objekt tako nedvomno izpolnjuje pogoje iz Uredbe za nezahtevni objekt. 28. Člen 45 GZ določa vsebino izreka gradbenega dovoljenja. Ta mora, poleg sestavin, ki so z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, predpisane za odločbo (213. člen ZUP - op. sod.) vsebovati tudi: 1. osebno ime ali firmo in prebivališče ali sedež investitorja, _2. opis gradnje, vrsto objekta in pri stavbah ter gradbeno inženirskih objektih klasifikacijsko številko v skladu s predpisom, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov,_ 3. navedbo parcelnih števil za zemljiške parcele, na katerih se bo izvedla nameravana gradnja, in določitev gradbene parcele, če je to določeno s predpisi o urejanju prostora, 4. številko in datum dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja ter firmo in sedež projektanta, 5. morebitne pogoje za izvedbo gradnje, vzdrževanje in uporabo objekta, 6. številko in datum vseh izdanih mnenj in navedba mnenjedajalcev, 7. veljavnost gradbenega dovoljenja, 8. ugotovitev, da nameravana gradnja nima škodljivih posledic na naravo, če gre za objekt, za katerega je v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, obvezna presoja sprejemljivosti, 9. omilitvene ukrepe, s katerimi se odpravljajo škodljivi vplivi nameravane gradnje na naravo v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če je to potrebno, 10. navedbo, da se z dnem pravnomočnosti gradbenega dovoljenja razveljavi predodločba, ki je bila izdana investitorju.

29. Tožnik ugovarja, da z dopolnitvijo razlogov v drugostopenjski odločbi ni sanirana kršitev prvostopenjske odločbe (njenega izreka in obrazložitve).

30. Sodišče se s tem ne strinja. Kot izhaja iz zgoraj citirane 2. točke 45. člena GZ, izrek prvostopenjske odločbe nedvomno vsebuje opis gradnje, vrsto objekta in klasifikacijsko številko v skladu z vrsto objekta (I. točka izreka, prve tri alineje). Drugačne vsebine v tem delu, kot izhaja iz izreka, zakon (45. člen GZ) izreku posebej ne nalaga.

31. Ker pa mora izrek vsebovati tudi sestavine, ki jih zahteva ZUP, se sodišče opredeljuje do tega ugovora še s tega vidika.

32. Člen 213 ZUP določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank (prvi odstavek), lahko pa se v skladu z zakonom v izreku določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka (drugi odstavek).

33. Predmet postopka je v tem primeru izdaja gradbenega dovoljenja. Kot že navedeno zgoraj, so pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja določeni v 43. členu GZ, med katerimi je tudi pogoj, da je _gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora_ (1. točka prvega odstavka). Ker iz izreka in obrazložitve odločbe izhaja, da je objekt skladen z Uredbo in OPN Horjul, sodišče sodi, da sta izrek v povezavi z obrazložitvijo prvostopenjske, kot tudi drugostopenjske odločbe v tem delu jasna in zadostno določena. Do kršitve materialne zakonitosti odločbe tako ni prišlo in zato očitek tožnika, da preizkus odločitve v tem delu ni mogoč, ne vzdrži. 34. Tožnik tudi ugovarja, da je bila kršena 1.3 točka 113. člena OPN Horjul, saj niso bili pridobljene tri tehnično in oblikovno ustrezne variantne rešitve, temveč le ena.

35. Člen 113 OPN Horjul (posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih voda) v točki 1.3 druga določila (med drugim) določa: a.) V območju enot urejanja VC, ZP in ZD, ki mejijo nanje, veljajo naslednja določila: - za izvedbo brvi in mostov je treba pridobiti najmanj tri tehnično in oblikovno ustrezne variantne rešitve.

36. Med strankami ni sporno, da sodijo obravnavana zemljišča po OPN Horjul v EUP z oznakami Ho_18 v območju stavbnih zemljišč z oznako podrobne namenske rabe prostora SSs, Ho_10 z oznako SSs, PC in Ho_40 z oznako VC - celinske vode.

37. Tudi sodišče sodi, da citirana določba ne pomeni, da morajo biti vse (tj. najmanj tri) variantne rešitve del projektne dokumentacije in s tem predmet preizkusa njene ustreznosti tudi v tem pogledu, kot to meni tožnik. Navedeno namreč nedvomno ne izhaja iz citirane določbe, temveč je določbo po presoji sodišča treba razlagati tako, se morajo pripraviti najmanj tri variantne rešitve za predvideni poseg in izmed teh se izbere tehnično in strokovno najbolj ustrezna variantna rešitev - v tem primeru za gradnjo mostu. Šele po izbiri najustreznejše variantne rešitve in na njeni podlagi se pripravi projektna dokumentacija kot podlaga GD. S tem v zvezi je stranka z interesom v svojem odgovoru na tožbo tudi navedla, da ''je projektant idejno zasnovo pripravil v treh variantah, po njihovi preučitvi je bilo ugotovljena najboljša varianta. Vse ostale idejne zasnove predvidevajo prestavitev struge potoka oziroma most izgubi status nezahtevnega objekta.'' Da temu ni bilo tako, tožnik niti ne ugovarja, kot pa že zgoraj povedano, z opisanim ravnanjem do kršitve 113. člena OPN Horjul v tem delu iz tega razloga ni prišlo.

38. Pod b.) pa 113. člen OPN Horjul še določa, da je za posege v območje enot urejanja prostora VC, ZP in ZD, ki mejijo nanje, treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za urejanje voda in za varstvo naravne in kulturne dediščine.

39. Tožnik se moti, da teh soglasij GD ne vsebuje. Že v I. točki izreka GD so namreč navedena mnenja, ki jih morata investitorki upoštevati pri gradnji, med drugim mnenje Direkcije za vode o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda, št. 35508-752/2019-6 z dne 8. 8. 2019, in kulturnovarstveno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, št. 35102-00690/2020-2 z dne 29. 7. 2020. Do kršitve OPN Horjul in 1. točke prvega odstavka 43. člena GZ tako ni prišlo.

40. Sodišče pritrjuje tožniku, da je tudi v njegovem interesu, da so pri nameravanem posegu izpolnjeni kriteriji, ki zagotavljajo varnost in prevoznost mostu, kar naj v tem primeru ne bi bili, vendar tega s svojimi ugovori (kot pojasnjeno zgoraj) ni uspel izkazati.

41. Tožnik nadalje zatrjuje, da GD neposredno posega v pravno varstvo njegove lastninske pravice na zemljiščih s parc. št. O. in P., k.o. Horjul (ki sta predmet razlastitvenega postopka za vzpostavitev javne poti št. JP ...), pri čemer se sklicuje na 2., 23., 33. in 67. člen Ustave8. Meni, da namestitev montažnega AB mostu preko vodotoka ... zapira vsakršne možnosti za pravilno vzpostavitev javne poti po zemljišču s parc. št. N. ter dostopa do parcel oziroma stanovanj, ki se nahajajo na koncu te poti, posledično naj bi se vzpostavila javna pot preko njegovih zemljišč, ker drugje ni možno.

42. Iz GD in projektne dokumentacije izhaja, da se bo nameravani poseg izvedel na zemljiščih s parc. št. K., L., M. in N. (pri čemer sta parc. št. M. in N. javno dobro, pri parc. št. L. pa je vknjižena lastnina RS), vse k.o. Horjul, kot tudi, da nameravani poseg oziroma gradnja ne posega na nepremičnine s parc. št. O. in P., k.o. Horjul, ki sta last tožnika. Kot že obrazloženo, je doseg tožnikovega pravnega interesa v tem postopku odvisen od tega, kako gradnja mostu posega v njegove nepremičnine. Ker gradnja mostu v njegove nepremičnine ne posega, je treba tovrstne ugovore tožnika zavrniti.

43. Tožnik še ugovarja, da je bilo GD izdano le zaradi dostopa do zemljišča s parc. št. R. in K., ki v celoti onemogoča dostop do parc. št. M. in N. (na južni in severni strani predlagane cestne rampe je namreč zelena površina, torej neprevozna površina), kar je po mnenju tožnika protizakonito, protiustavno in nično.

44. Iz projektne dokumentacije9 izhaja, da želi investitor10 iz parc. št. K. (v lasti investitorja) preko parcele št. L. (v lasti ARSO) na parcelo št. M. in N. (v lasti Občine Horjul) izvesti premostitveni objekt (mostiček) _z namenom dostopa na parcelo in nadalje ostalih parcel_, pri čemer bo mostiček grajen na južni strani parcele K., vse k.o. Horjul. Iz tega dokumenta izhaja še, da je namen izgradnje mostička dostop na parcelo in nadaljnje parcele zaradi zaprtja lastniške dostopne ceste na parc. št. I., J. in H.11, k.o. Horjul, v lasti tožnika. Že iz povedanega ne vzdrži tožnikov očitek, da je bil namen te gradnje zgolj dostop do parc. št. R. in K., k.o. Horjul. Hkrati tudi ni jasno oziroma tožnik ne izkaže, kako naj bi nameravana gradnja onemogočila dostop do parc. št. M. in N. (ki sta javno dobro). Iz legende v situaciji M 1.200 k prilogi 6 ni razvidno, da bi se zaradi predvidenih zelenih površin na južni in severni strani predlagane cestne rampe namreč zmanjšala površina obstoječe javne poti, ki poteka po parc. št. N. in M., kot to ugovarja tožnik. V kolikor se tožnik pri tem sklicuje tudi na strokovno poročilo izvedenca ing. C. C., je sodišče že zgoraj pojasnilo, zakaj ta dokaz ni dopusten. Kot zaključno sodišče zato ne sprejema ugovora o kršitvi prvega odstavka 2.12 in 43. člena GZ.

45. Tožnik tudi ne konkretizira razlogov, zaradi katerih naj bi bilo GD nično, vendar ker sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti13, je opravilo preizkus izpodbijanega akta tudi iz vseh ničnostnih razlogov in presodilo, da ničnostni razlogi niso podani.

46. Sodišče ugotavlja, da gre za izdajo akta iz upravne pristojnosti (7. člen GZ), zato ni podan razlog po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. GD s svojo izvršitvijo ne bi povzročilo kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, zato ni podan razlog po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. GD se ne izvršuje, zato ni podan razlog po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. GD je bilo izdano na podlagi zahteve stranke - investitorjev, strank z interesom A. A. in Občine Horjul, zato ni podan razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Iz spisa ni razvidno, da bi bilo GD izdano kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja, zato ni podan razlog po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. GD tudi ne vsebuje takšno nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost, zato ni podan razlog po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. V GZ je takšna določba vsebovana v 50. členu, ki pa se nanaša na postopek izdaje integralnega dovoljenja, za kar v tem primeru nedvomno ni šlo.

47. Tožnik se je tudi skliceval na sodbo, I U 413/2021 z dne 23. 3. 2023. S to sodbo je Upravno sodišče ugodilo tožbi tožnika in odpravilo sklepa Občinske uprave Občine Horjul, št. 0392-0004/2020-10 z dne 22. 12. 2020, in št. 0392-0004/2020-11 z dne 22. 12. 2020, ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek. Sodišče se je v tej zadevi postavilo na stališče, da ima tožnik položaj stranskega udeleženca v postopku ukinitve javnega dobra, kar mu je toženka dolžna zagotoviti v ponovljenem postopku ukinitve javnega dobra za nepremičnine s parc. št. U., k.o. 1991 Vrzdenec, in parc. št. V., Z. in E., k.o. 1991 Horjul. Citirana sodba se na zemljišča, ki so predmet nameravanega posega, ne nanaša. Da je javna pot vzpostavljena (tudi) po zemljiščih s parc. št. M. in N., k.o. Horjul, kar tožnik (tudi) dokazuje s to sodbo, pa med strankami sploh ni sporno.

48. Povrnitev škode, ki jo tožniku po njegovi oceni s svojim ravnanjem povzroča stranka z interesom Občina Horjul, pa lahko tožnik uveljavlja v civilnem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti.

49. Sodišče je glede na navedeno tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločitve pravilen in zakonit, odločitev pa je pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

50. Sodišče je o zadevi odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

**K III. in IV. točki izreka:**

51. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

52. Ker ZUS-1 nima posebnih določb v zvezi s povrnitvijo stroškov strank z interesom, je treba uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Stranka z interesom Občina Horjul je v spis vložila stroškovnik.

53. Po prvem odstavku 154. člena ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo; o tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Stranka z interesom Občina Horjul je sodišču posredovala odgovor na tožbo, v katerih je navajala bistveno enako oziroma podobno, kot izhaja iz razlogov izpodbijane odločbe, na naroku pa v bistvenem vztrajala pri povedanem. Glede na povedano sodišče ocenjuje, da njene navedbe niso bistveno pripomogle k rešitvi zadeve, posledično zato stroški, ki jih priglaša, niso bili potrebni.

1 Točno: postopek pred Upravnim sodiščem, I U 413/2021; 2 Točno: postopek pred Upravnim sodiščem, I U 413/2021; 3 Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil. 4 GD je bilo izdano 10. 6. 2021; 5 52. člen ZUS-1: V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. 6 Pri tem se sodišče ne opredeljuje, ali bi organ to strokovno študijo upošteval oziroma ali bi jo mogel ali moral upoštevati. spušča v vprašanje, ali bi 7 Tretji odstavek 248. člena ZUP: Če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje utemeljen, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne. 8 2. člen Ustave: Slovenija je pravna in socialna država.23. člen Ustave: Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (prvi odstavek). Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom (drugi odstavek).33. člen Ustave: Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja.67. člen Ustave: Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija (prvi odstavek). Zakon določa način in pogoje dedovanja (drugi odstavek). 9 Priloga 6 - dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte; 10 Stranka z interesom A. A.; 11 Po parcelaciji parc. št. G.; 12 Prvi odstavek 2. člena GZ: Namen tega zakona je zaščita javnega interesa pri graditvi objektov; 13 Drugi odstavek 37. člena ZUS-1;