Jedro

Po 145. členu ZD do delitve dediči skupno opravljajo in razpolagajo z dediščino. Le v primeru, ko je možno na zapuščinski obravnavi iz oporoke ali z dednim dogovorom med dedičem to premoženje že razdružiti, lahko v sklepu o dedovanju sodišče določi že deleže v naravi oziroma to premoženje razdruži.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep v zvezi s popravnim sklepom spremeni tako, da se v II. točki izreka v tretjem odstavku, pri obeh dedičih, to je A.A. in B.B. (pri A.A. v 3. alineji, pri B.B. v 1. alineji) doda: „Nedoločen delež v obsegu kot po oporoki zapustnice z dne 3.9.1993, na parc. št. 1 in 2, obe k. o. ... kot skupno premoženje.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi sklep o dedovanju v zvezi s popravnim sklepom.

III. B.B. krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče je sklep o dedovanju za preostali del zapuščine, ki je prešel v zapuščino po pravnomočnosti sklepa o denacionalizaciji premoženja po sedaj pokojni C.C. Ugotovilo je, kakšen je obseg zapuščine (II. izreka), v II. točki izreka je ugotovilo, da so po zapustnici zakoniti dediči (sin A.A., Č.Č. in hči D.D.), da so se Č.Č. in D.D. odpovedali dedovanju in da so vstopili njihovi otroci, namesto D.D. sta vstopila E.E. in B.B., E.E. je odstopila svoj dedni delež bratu B.B. Po sinu Č.Č. pa sta vstopila potomca F.F. in G.G. , pri čemer je G.G. odstopila delež bratu F.F. 2. Sodišče je ugotovilo, da je glede tega premoženja na isti dan zapustnica naredila dve lastnoročni oporoki (z dne3.9.1993), ki sta enake vsebine in da je določila dva oporočna dediča: sina A.A. glede premoženja opisanega pod točko 1 oporoke in hčerko D. D. glede premoženja, opisanega pod točko 2 oporoke. Zato je sodišče glede na razglašeno oporoko in glede na odpovedi dedovanju hčerke D.D., ugotovilo, da sta sedaj oporočna dediča sin A.A. in vnuk B.B. Pod III. izreka pa je ugotovilo, da sta nujna dediča, to je F.F. in G.G. bila že poplačana s prejetim darilom in jim zato zapuščina iz obstoječe zapuščine po oporoki ne pripada. Za sina A. A. je sodišče določilo, da po oporoki podeduje nepremičnino in sicer parc. št. 3 k. o. ..., solastniški delež do ½ nepremičnine parc. št. 4 k. o. ... in glede dveh parcel, to je št. 1 in 2 nedoločen delež na teh dveh parcelah kot skupno premoženje. Za vnuka B.B. pa je ugotovilo, da na zadnjih dveh parcelah prejme nedoločen delež kot skupno premoženje. Vse pomote iz prvotnega sklepa, je sodišče prve stopnje odpravilo s popravnim sklepom z dne 26.5.2015 in na tem delu ni bilo pritožbe.

3. Pritožbo vlaga A.A. proti sklepu o dedovanju in sicer v delu, kjer je sodišče odločilo, da dediču pripada nedoločen delež na parc. št. 1 in 2 kot skupno premoženje. Meni, da je takšen izrek nejasen in nerazumljiv, saj bi sodišče moralo določiti solastniške deleže kot solastnino in ne kot skupno lastnino.

4. Ker je sodišče ugodilo predlogu dediča B.B. in izdalo popravni sklep, ta pritožbe ne vlaga. Pač pa A.A. vlaga pritožbo proti popravnemu sklepu z isto vsebino kot proti sklepu o dedovanju.

5. Dedič B.B. je podal odgovor na pritožbo. Strinja se s popravnim sklepom sodišča prve stopnje in predlaga, da sodišče pritožbo zavrne. Priglaša stroške.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Bistvo pritožbe dediča A.A. proti sklepu o dedovanju in popravnemu sklepu je, da pri parcelah št. 1 in 2 ne more biti skupno premoženje po nedoločenih delih, saj bi sodišče moralo določiti solastninski delež. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je v konkretnem primeru prišlo do oporočnega dedovanja. Oporočiteljica je zapisala svojo poslednjo voljo tako, da je določila, kaj deduje pritožnik (točka 1 oporoke) in kaj deduje hči D.D. (točka 2). Kot ugotavlja pravilno sodišče prve stopnje je sinu namenila tovarno, v kateri je R. inštitut, gospodarsko poslopje in bazen z vso pripadajočo zemljo 3000 m2. Hčerki D.D., (sedaj po njej sin H.H.) pa prejme; stanovanjski del P., to je hišo in pripadajočo zemljo (nekaj čez 1000 m2). Zapisala je, da je med obema ograja, ki jo je naredil R. inštitut. To pomeni, da je treba slediti volji oporočiteljice, ki je razpolagala s premoženjem v naravi, vendar opisno. Sodišče prve stopnje je vpogledalo podatke v katastru o nepremičninah, ki so predmet dedovanja in ugotovilo, da so zemljišča del enotnega kompleksa, da nepremičnine niso bile razdeljene v zapuščinskem postopku in ni moglo ugotoviti samo, katera posamezna parcela je bila del „tovarne“ in katera del „hiše“, in da v oporoki namenjenim deležem tudi ne ustrezajo dejanske izmere parcel. Sodišče prve stopnje je kot nesporno na naroku ugotovilo, da A.A. prejme parcela št. 3 in 4, da pa sta parceli št. 1 in 2 s treh strani obkrožene s parcelo št. 1. Ker sodišče ni moglo razdeliti tega premoženja v naravi, je sklenilo, da dedujeta oporočna dediča ti dve parceli kot skupno premoženje in bosta morala delitev zapuščine opraviti po koncu zapuščinskega postopka v nepravdnem postopku.

8. Ker se dedič B.B. z načinom, kot ga je ubralo sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju strinja, je pritožbeno sodišče pritožbama A.A. delno ugodilo in pripisalo le, da dedujeta dediča nedoločen delež na obeh parcelah kot skupno premoženje, vendar v obsegu, kot je določeno v oporoki z dne 3.9.1993. Po 145. členu ZD do delitve dediči skupno opravljajo in razpolagajo z dediščino. Le v primeru, ko je možno na zapuščinski obravnavi iz oporoke ali z dednim dogovorom med dedičem to premoženje že razdružiti, lahko v sklepu o dedovanju sodišče določi že deleže v naravi oziroma to premoženje razdruži. Pritožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče v tem primeru določiti že njegov solastninski delež na obeh parcelah. Sodišče prve stopnje bi tudi lahko v sklepu o dedovanju povzelo oporoko, določilo oporočna dediča ter le prepisalo oporoko iz točke 1 in točke 2. Ker so se dediči uspeli na naroku delno dogovoriti, kaj predstavlja premoženje iz oporoke v naravi in katastru, je sodišče prve stopnje za pritožnika določilo, kaj spada pod njemu pripadlo nepremičnine. Ker pa je očitno del iz točke 2 oporoke še nedodeljen oziroma nima svoje parcelne številke, je sodišče prve stopnje v tem delu moralo pustiti premoženje kot skupno in se bo to premoženje razdružilo v nepravdnem postopku. Pritožbeno sodišče pa je na podlagi 145. člena ZD in na podlagi 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD sklep o dedovanju v II. delno spremenilo tako, da je pri teh dveh parcelah pri obeh oporočnih dedičih pripisalo, da gre za nedoločeni del parc. št. 1 in 2 kot skupno premoženje v obsegu iz oporoke z dne 3.9.1993. 9. Tako se izkaže, da je bilo treba pritožbo v preostalem delu zavrniti v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi sklep o dedovanju v zvezi s popravnim sklepom. Sodišče prve stopnje tako ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in je pri tem pravilno uporabilo materialno pravo.

10. Izrek o stroških temelji na določbi 174. člena ZD. Vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom ali zaradi postopka.