Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči (čeprav v tujini), potem je izpolnjen pogoj za oprostitev plačila sodne takse.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse in odločilo, da je v roku 15 dni dolžan plačati sodno takso v znesku 320,00 EUR, sicer bo štelo, da je umaknil tožbo.
2. Proti takšni odločitvi je tožnik vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ga oprosti plačila sodnih taks. Navaja, da je brezposeln in da ne živi v Republiki Sloveniji. Nima v lasti nepremičnega premoženja, ampak živi v najemniškem stanovanju. Prav tako nima nikakršnih prihodkov v Republiki Sloveniji. Živi v ZR Nemčiji in je tam brezposelna oseba, za kar prejema denarno socialno pomoč v višini 609,02 EUR mesečno, kar ne zadošča za preživljanje. Prejema tudi 218,80 EUR mesečno iz naslova preživljanja mladoletnega otroka. Navaja še, da ni možno primerjati socialne pomoči v ZR Nemčiji kot prihodek tožeče stranke v Republiki Sloveniji, saj ima v Nemčiji višje izdatke kot so njegovi prejemki.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Po določilu 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015 sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev ter tudi v primeru, če denarne socialne pomoči ne prejema in tudi ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je sodna praksa napolnila tako, da je kot merilo upoštevalo znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
5. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljene dejanske okoliščine na strani tožnika napačno uporabilo določbo 11. člena ZST-1. Ugotovilo je, da tožnik živi v tujini – Nemčiji. Če je tako, je ravnalo napačno, ko je, kot navaja, mesečni dohodek tožnika primerjalo z dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji. To bi bilo mogoče v primeru, če bi primerjani znesek predstavljal tožnikov dohodek in če bi bili življenjski stroški v ZR Nemčiji taki kot v R Sloveniji. Vendar pa ugotovljeni znesek 827,82 EUR v delu predstavlja denarno socialno pomoč (609,02), v preostalem delu pa, kot je navedel tožnik, preživnino oziroma nadomestilo preživnine. Če je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči (čeprav v ZR Nemčiji), kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, potem je izpolnjen pogoj za oprostitev plačila sodne takse.
6. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).