Jedro

V revizijskem postopku je mogoče doseči odločitev izvršitve izpodbijane sodbe le v primeru, če je bilo z njo meritorno odločeno o tožnikovi pravici do odobritve pravnega posla. Le sodba, ki nadomešča upravni akt, se izvrši po določbah ZUP ali ZIZ.

Izrek

I. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II. Odločitev o stroških postopka v zvezi z izdajo začasne odredbe se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo II U 106/2015 z dne 2. 2. 2016 zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo št. 33008-144/2014/5 z dne 11. 2. 2015, s katero je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugodilo pritožbi A. A. in B. B. ter odločbo Upravne enote Slovenj Gradec, št. 330-95/2014-14 z dne 18. 6. 2014 spremenilo tako, da ni odobrilo pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča s parc. št. 12 k. o. .. med prodajalcem C. C. in tožnikom in odločilo, da se odobri pravni posel prodaje tega zemljišča med prodajalcem in kupcema A. A. in B. B. (stranki z interesom v tem upravnem sporu).

2. Tožnik (revident) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil revizijo in v njej predlagal, naj Vrhovno sodišče do odločitve o reviziji odloži izvršitev izpodbijane sodbe.

3. Toženka in tretja stranka z interesom na predlog za izdajo začasne odredbe nista odgovorili, prvi dve stranki z interesom pa v odgovoru nanj Vrhovnemu sodišču predlagata njegovo zavrnitev in priglašata stroške za odgovor.

K I. točki izreka

4. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

5. Revident se glede dovoljenosti revizije sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). O reviziji še ni bilo odločeno.

6. V tem upravnem sporu je sodišče prve stopnje že pravnomočno presodilo zakonitost upravnega akta in tožbo zavrnilo. Revident v postopku revizije predlaga zadržanje izvrševanja izpodbijane sodbe, navaja pa, da bi mu težko popravljiva škoda nastala z izvršitvijo sodbe in upravne odločbe.

7. ZUS-1 v 84. členu določa, da vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena (prvi odstavek), lahko pa Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona (drugi odstavek). Ta razlog je tudi nastanek težko popravljive škode, ki bi jo stranki prizadejala izvršitev izpodbijane sodbe, pri čemer mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati še prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

8. Neutemeljena je zahteva za odložitev izvršitve izpodbijane prvostopenjske sodbe. Z njo je bila namreč zavrnjena tožnikova tožba na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je sodišče prve stopnje štelo, da je bila sporna odločba o neodobritvi pravnega posla s tožnikom in o odobritvi pravnega posla med prodajalcem in drugima dvema ponudnikoma izdana v pravilnem postopku, pravilna in zakonita pa je tudi odločba. Taka odločitev sodišča se ne izvršuje, saj z njo ni meritorno odločeno o tožnikovi obveznosti in mu s sodbo ni naloženo prepustitev posesti. Le sodba, ki nadomešča upravni akt, se izvrši po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (prvi odstavek 102. člena ZUS-1) ali Zakona o izvršbi in zavarovanju (tretji odstavek istega člena)(1). Ker v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, je predlog za odložitev izvršitve sodbe neutemeljen.(2) Glede na to se ne more postaviti niti vprašanje, ali so za izdajo odložitvene začasne odredbe podani razlogi iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, to je verjetno izkazan nastanek težko popravljive škode (tudi sicer so revidentove navedbe o tem povsem pavšalne in neizkazane) in ugotovitev, da izdana začasna odredba ne pomeni nesorazmernega posega v javne koristi in koristi morebitnih nasprotnih strank.

9. Ker je po navedenem v revizijskem postopku mogoče vložiti zahtevo za izdajo začasne odredbe le v zvezi s pravnomočno sodbo, ki je izpodbijana z revizijo, ne pa tudi glede upravnega akta, zoper katerega je revident vložil tožbo in je bil predmet presoje zakonitosti v upravnem sporu pred sodiščem prve stopnje, je neutemeljeno tudi revidentovo sklicevanje na izvršitev spornega upravnega akta z dne 13. 1. 2015. 10. Poleg tega posledice, s katerimi revident utemeljuje nastanek težko popravljive škode, niso posledice spornega pravnega razmerja. Revidentov predlog za izdajo začasne odredbe je po navedenem neutemeljen, tudi če bi Vrhovno sodišče štelo, da iz navedb, s katerimi utemeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe, izhaja predlog, naj Vrhovno sodišče z izdano začasno odredbo uredi stanje glede na sporno pravno razmerje (tretji odstavek 32. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru je te navedbe mogoče razumeti v smislu predloga, naj revident obdrži posest na predmetnem zemljišču. 11. Vsebinski pogoj, ki je zahtevan za izdajo začasne odredbe, pa je na prvem mestu ta, da revidentu grozi nastanek škode, ki izvira iz spornega pravnega razmerja, o katerem je odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Namen začasne ureditve spornega razmerja z začasno odredbo po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 namreč je, da se z njo prepreči nastanek škode ali nadaljevanje nastajanja škodljivih posledic, ki morajo biti za revidenta težko popravljive in izvirajo prav iz izpodbijanega upravnega akta. To kar želi revident doseči, je neučinkovanje odobritve pravnega posla in s tem veljavnosti pravnega posla, ki je bil odobren z izpodbijanim upravnim aktom, in s tem nastanek posledic prenosa posesti, ki naj bi izviral iz prenosa lastninske pravice od dosedanjega lastnika na druga dva kupca (stranki z interesom), če oziroma ko bosta pridobila zemljiškoknjižno dovolilo.

12. V danem primeru je namreč tožena stranka z izpodbijanim upravnim aktom odločila o neodobritvi pravnega posla med prodajalcem kmetijskega zemljišča in revidentom in o odobritvi pravnega posla med prodajalcem in drugima dvema kupcema. Sporno razmerje se torej omejuje na pravni učinek, povezan z odobritvijo in s tem veljavnostjo pravnega posla, ki je podlaga za prenos lastninske pravice s prodajalca na kupca (stranki z interesom), in neposredno ne učinkuje na revidentovo posest na tem zemljišču. Zato iz odobritve pravnega posla za prenos lastninske pravice ne izhajajo nevarnosti, ki jih revident navaja v utemeljitev predloga za izdajo začasne odredbe. Zatrjevane škodljive posledice izgube pridelka letošnje jeseni, ki naj bi bil pomemben za rejo živine, in problem gonjenja živine po asfaltni cesti namesto po predmetnih zemljiščih tudi po revidentovih navedbah izvirajo iz izgube posesti na zemljišču (ki so jo imeli njegovi predniki), ki pa, kot je bilo že pojasnjeno, ni neposredna posledica izpodbijanega upravnega akta. Zato tudi ureditev stanja na način, kot ga predlaga revident, presega okvir spornega pravnega razmerja, ki je urejeno z izpodbijanim aktom. Enako velja za posledice, ki naj bi sledile v zvezi s subvencijami, prijavami na razpise ipd., ter za posledice v obliki stroškov v zvezi s pogodbami, spreminjanjem zemljiškoknjižnega stanja in s pravdami. Poleg tega revident vseh teh trditev niti ne konkretizira niti ne dokazuje.

13. Vrhovno sodišče je zato zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 in ob smiselni uporabi 72. člena istega zakona kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

14. Stroški, ki so strankam nastali v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, so del stroškov upravnega spora. Kdo bo nosil stroške upravnega spora, vključno s stroški , nastalimi v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, bo lahko sodišče po načelu končnega uspeha (prvi odstavek 151. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) odločilo šele, ko bo znan končni uspeh v tej zadevi. Zato je Vrhovno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi z izdajo začasne odredbe pridržalo za končno odločbo.

(1) Prim. J. Pogačar v: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 464. (2) Enako stališče glede zadržanja izvršitve sodbe, s katero je bila tožba zavrnjena, je Vrhovno sodišče zavzelo v sklepih X Ips 233/2015 z dne 2. 9. 2015 in X Ips 26/2016 z dne 24. 2. 2016.