Jedro

Okoliščina, da v zvezi s prostori, na katere se predlog za delitev nanaša, etažna lastnina ni bila vzpostavljena, pomeni, da ti niso samostojen objekt lastninske pravice, kar onemogoča, da bi bili predmet kakršnekoli v 70. členu SPZ predvidene oblike delitve. Okoliščina, da so bili predmet obravnav različnih postopkov (odločb) oziroma (pravno-poslovnih) razpolaganj, tega v ničemer ne spremeni.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 26.5.2015 odločilo: - da se predmetni nepravdni postopek prekine (1. točka izreka), - da se predlagateljici napoti na sprožitev postopka vzpostavitve etažne lastnine na stavbi ID znak ..., ki stoji na parc. št. ... k. o. ..., po določbah ZVEtL (2. točka izreka), - da morajo predlagatelji predlog vložiti najkasneje v roku 60 dni po pravnomočnosti predmetnega sklepa, saj bo v nasprotnem primer sodišče predlog za razdružitev solastnine kot preuranjen zavrglo (3. točka izreka), - da se nepravdni postopek prekine za 60 dni od pravnomočnosti predmetnega sklepa oziroma do pravnomočno zaključenega postopka vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča (4. točka izreka).

2. Zoper sklep sta se pritožili druga predlagateljica A. A. in druga nasprotna udeleženka B. B. 3. Druga predlagateljica se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje. Poudarja, da postopek teče že več kot 10 let, pri čemer v vsem tem obdobju sodišče prve stopnje ni izpostavilo vprašanja etažne lastnine oz. njene vzpostavitve. Zato naj bi bila odločitev o prekinitvi postopka presenetljiva, predvsem pa zmotna, v nasprotju z dejanskim in pravnim stanjem nepremičnine ter okoliščinami obravnavane zadeve. Pritožnica nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da predmet delitve pravno ne obstaja in da gre za nedokončano etažno lastnino. Obravnavani predlog za razdelitev solastne nepremičnine se ne nanaša na celotno stavbo v Ljubljani, temveč na posamezne v predlogu določno opredeljene poslovne prostore in stanovanje v stavbi. V denacionalizacijskih odločbah, s katerimi so bili vrnjeni, so bili ti prostori jasno navedeni. Poleg tega jih prva predlagateljica in nasprotne udeleženke kot solastnice že vrsto let oddajajo v najem in so ti ves čas samostojni predmeti pravnega prometa. To potrjuje tudi dejstvo, da je v zvezi z njimi v teku več pravd. Nenazadnje sta predlagateljici dedinji prvotnega predlagatelja na podlagi (oporočnega) razpolaganja z njegovim solastniškim deležem na teh prostorih. Iz tega sledi, da prostori, katerih delitev je predlagana, v pravnem smislu obstajajo. V tem postopku je bila predlagana izključno delitev prostorov, medtem ko stavba ni predmet delitve. Tekom postopka s strani predlagateljic ali nasprotnih udeleženk tudi ni bil izražen interes po vzpostavitvi etažne lastnine. Ta se lahko vzpostavi le na stavbi kot celoti in ne na posameznih delih stavbe. Zakaj je sodišče prve stopnje na postopek vzpostavitve etažne lastnine napotilo predlagateljici, ni pojasnjeno. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo. Da je fizična delitev prostorov v konkretnem primeru dopustna in izvedljiva, izhaja iz cenilnega poročila izvedenca gradbene stroke R. G., ki ga je sodišče prve stopnje angažiralo prav v ta namen. Izvedenec je v zvezi z delitvijo teh prostorov izrecno pojasnil, da je ta v naravi možna ter navedeno podkrepil s tremi variantnimi delitvami. Izpodbijana odločitev je tako v nasprotju z izvedenskim mnenjem. Odločitev sodišča prve stopnje je zgrešena ter po nepotrebnem bistveno podaljšuje že sicer predolg postopek razdelitve in povečuje stroške postopka. Sklep o fizični delitvi nepremičnine v solastnini je pravni temelj za nastanek etažne lastnine (sklicuje se na VSK sklep I Cp 774/2001 z dne 24.4.2002). V kolikor je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so podani pravni ali ekonomski razlogi za to, da prostorov ni moč fizično deliti, bi moralo o zadevi odločiti v okviru tega postopka v skladu s četrtim odstavkom 70. člena SZP in odrediti njihovo civilno delitev.

4. Tudi druga nasprotna udeleženka se zoper sklep sodišča prve stopnje pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga v celoti razveljavi, predlog za razdružitev solastnine pa zavrže. Nepravilno naj bi bilo stališče nepravdnega sodišča, da delitev solastnine po določbah SPZ presega konceptualne ovire nepravdnega postopka delitve solastnine. V obravnavani zadevi je sodišče na naroku dne 14.5.2012 že sklenilo, da se določi izvedenca gradbene in geodetske stroke, katerih naloga naj bi bila, da po opravljeni cenitvi vzpostavita etažno lastnino. V nepravdnem postopku je torej vzpostavitev etažne lastnine v teku. V skladu s sodno prakso tisti, ki ima možnost vzpostaviti etažno lastnino na podlagi SPZ, nima legitimacije za vložitev predloga za ugotovitev etažne lastnine po ZVEtL (sklicuje se na sklep II Ips 265/2012). Zoper pisni sklep o postavitvi sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke ter sodnega izvedenca geodetske stroke ter določitvi njihovih nalog ni bilo pritožbe, zaradi česar je postal pravnomočen. Pritožnica se sklicuje na določilo 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in navaja, da naj bi bil izpodbijani sklep iz tega razloga nedopusten. V nadaljevanju poudarja, da predlog za delitev solastne nepremičnine ne vsebuje vseh strank, ki so nujni sosporniki v nepravdnem postopku, na kar je sama v postopku večkrat opozorila. Navaja, kdo vse naj bi bil nujni sospornik v predmetni zadevi. Zato naj bi bil predlog za delitev solastne nepremičnine nedopusten.

5. Ostali udeleženci postopka na pritožbi niso odgovorili.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

V zvezi s pritožbo druge predlagateljice:

7. Sodišče prve stopnje je v točkah 3 - 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa natančno in pravilno obrazložilo, zakaj okoliščina, da v zvezi s prostori, na katere se predlog za delitev nanaša, etažna lastnina ni bila vzpostavljena, pomeni, da ti niso samostojen objekt lastninske pravice,(1) kar onemogoča, da bi bili predmet kakršnekoli v 70. členu SPZ(2) predvidene oblike(3) delitve. Okoliščina, da so bili predmet obravnav različnih postopkov (odločb) oziroma (pravno-poslovnih) razpolaganj (pravnega prometa), tega v ničemer ne spremeni.(4) Prav tako je brezpredmetno sklicevanje na okoliščino, da naj bi tekom postopka angažirani izvedenec gradbene stroke ugotovil, da naj bi bila njihova fizična delitev dopustna in izvedljiva. Ugotavljanje, ali je delitev dopustna (pravno „izvedljiva“), predstavlja pravno presojo (vprašanje), ki je v domeni sodišča in ne izvedenca. Ker je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, zakaj ta pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen (kot tudi zakaj vzpostavitve etažne lastnine ni mogoče izvesti v predmetnem postopku), je sklicevanje na podaljševanje in draženje postopka neutemeljeno. Na drugi strani pa je brezpredmetno omenjanje, da udeleženci predmetnega postopka interesa za vzpostavitev etažne lastnine tekom postopka niso izrazili in da je moč etažno lastnino vzpostaviti le celostno (oziroma na stavbi kot celoti).(5) Zakaj je sodišče prve stopnje na sprožitev postopka za vzpostavitev etažne lastnine napotilo prav predlagateljici, pa je pojasnjeno v 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.(6) V zvezi s pritožbo druge nasprotne udeleženke:

8. Sodišče prve stopnje je v točkah 10 - 16 obrazložitve izpodbijanega sklep prepričljivo pojasnilo, zakaj vzpostavitev etažne lastnine ne more biti izvedena v predmetnem nepravdnem postopku, ki teče zaradi delitve solastne „stvari“. Pritožbeno navajanje, da je v predmetnem postopku že v teku etažni postopek zaradi okoliščine, ker je bilo izvedencu gradbene stroke v sklepu z dne 26.6.2012 naloženo tudi, da ugotovi, ali je v konkretnem primeru vzpostavitev etažne lastnine možna,(7) je zmotno.(8) Povsem pavšalno oziroma brez ustrezne potrebne konkretizirane navezave na obravnavani primer (to je izpolnjenosti pogojev v konkretni zadevi)(9) je tudi sklicevanje na naziranja Vrhovnega sodišča podana v sklepu II Ips 265/2012 z dne 28.1.2013 v zvezi z vprašanjem vzpostavitve etažne lastnine po SPZ oziroma ZVEtL.(10) Da je potrebno etažno lastnino v konkretnem primeru vzpostaviti po določbah tega drugo omenjenega zakona, ne narekuje le okoliščina, da imamo (kot to v 5. in 6. točki obrazložitve ugotavlja sodišče prve stopnje) opravka s primerom t.i. nedokončane etažne lastnine,(11) ampak tudi drugi razlogi, na katere je sodišče prve stopnje opozorilo predvsem v točkah 12 – 14 obrazložitve izpodbijane odločbe (gre za posebne v ZVEtL predvidene instrumente, ki sodišču omogočajo ne le, da poskrbi za udeležbo čim večjega števila udeležencev(12) in s tem za njihovo pravno varnost, ampak da izvede (poskrbi) tudi (za) druga (pripravljalna) opravila, ki v končni fazi pripeljejo do (dokončne) vzpostavitve (nedokončano vzpostavljene) etažne lastnine. Obsežno pritožbeno navajanje, zakaj naj bi bilo potrebno postavljeni predlog za delitev (ker naj ne bi zajel vseh subjektov, ki bi morali kot nujni sosporniki v postopku nastopati) zavreči, pa je za presojo izpodbijanega sklepa nerelevantno.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obe pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP(13) v zvezi s 37. členom ZNP(14)).

Op. št. (1): Glej 9. in 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa (sodišče prve stopnje govori o tem, da ti posamezni deli/prostori pravno ne obstajajo, kar je zgolj drug opis za obstoječo situacijo).

Op. št. (2): Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami Op. št. (3): Torej tudi civilne, ki jo kot možnost izpostavlja pritožnica.

Op. št. (4): Glej tudi 105. člen SPZ.

Op. št. (5): Ne gre namreč za vprašanje, ali za kaj takega imajo interes ali ne, ampak za vzpostavitev pravne situacije (rešitev „predhodnega“ vprašanja), ki bo (predlagano) delitev predmetnih prostorov sploh omogočala.

Op. št. (6): Zaradi česar pritožbeni očitek o nepojasnjenosti te odločitve prav tako ne drži. Op. št. (7): Pri čemer naj bi bil ob pozitivnem odgovoru nato s strani izvedenca geodetske stroke izdelan elaborat etažne lastnine (do česar pa ni prišlo). Poudariti tudi velja, da etažne lastnine ne vzpostavi izvedenec, ampak (v kolikor podlaga ni pravni posel) sodišče z izdajo odločbe in vpisom v zemljiško knjigo (glej 107. člen SPZ oziroma 24. člen ZVEtL).

Op. št. (8): Še bolj to velja za navajanje, da imamo v konkretnem primeru, zato ker se zoper (tak) sklep o postavitvi izvedenca nihče ni pritožil (pritožba zoper njega niti ni bila dopustna, saj gre za sklep procesnega vodstva – 272. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) opravka s pravnomočno razsojeno zadevo oziroma litispendenco.

Op. št. (9): Poleg tega sodišče prve stopnje ne ugotavlja (kot to navaja pritožba), da delitev solastnine po določbah SPZ presega konceptualne ovire nepravdnega postopka delitve solastnine, ampak da reševanje t.i. nedokončane etažne lastnine (za kar naj bi v konkretnem primeru šlo) presega konceptualne ovire nepravdnega postopka delitve solastnine (kar je seveda povsem nekaj drugega).

Op. št. (10): Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Uradni list RS, št. 45/2008, s kasnejšimi spremembami Op. št. (11): Glej tudi Jure Debevec, Razmerja pri etažni lastnini, nastali pred uveljavitvijo SPZ (t.i. dejanska etažna lastnina), Pravna praksa – 2012, št. 43 z dne 8.11.2012, str. 11 – 12. Op. št. (12): Saj naj bi bil v konkretnem primeru (kot ugotavlja sodišče prve stopnje) krog potencialnih etažnih lastnikov širši od udeležencev predmetnega postopka.

Op. št. (13): Zakon o pravdnem postopku,Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami Op. št. (14): Zakon o nepravdnem postopku,Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami