Up-126/96

19.12.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe L. G. iz M., ki ga zastopa dr. S. M., odvetnik v L. na seji senata dne 19. decembra 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba L. G. zoper sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 146/95 z dne 13.2.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik izpodbija sklep, s katerim mu je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo zoper sklep Sodišča združenega dela Republike Slovenije opr. št. Sp 698/92 z dne 4.6.1992 v zvezi s sklepom Sodišča združenega dela v Ljubljani opr. št. S 1997/91 z dne 24.2.1992. S tema sklepoma je bilo pravnomočno odločeno, da ni pogojev za sodno varstvo zoper sklep o disciplinskem ukrepu (s katerim je predlagatelju prenehalo delovno razmerje), ker je predlog za sodno varstvo vložil prepozno.

2.Predlagatelj izrecno očita sklepu Vrhovnega sodišča, smiselno pa tudi sklepoma sodišč združenega dela, da mu kršijo pravico do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), do sodnega varstva (23. člen Ustave), do pravnega sredstva (25. člen Ustave) in do uporabe svojega jezika (62. člen Ustave).

3.Ko utemeljuje te zatrjevane kršitve, pritožnik predvsem ponavlja stališča, ki jih je brez uspeha uveljavljal že pred prvim in drugim sodiščem združenega dela, da namreč njegov predlog za sodno varstvo ni bil prepozen, ker da vročitev dokončnega sklepa o disciplinskem ukrepu ni bila zastopniku pritožnika zakonito opravljena. Sklepu Vrhovnega sodišča še očita, da preozko uporablja 73. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94), da bi moralo v primeru premalo obrazložene revizije uporabiti 109. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in kasnejši), da bi moralo sodišče upoštevati tudi dopolnitev revizije, poslano po preteku zakonskega roka zanjo, in da je napačno uporabilo 103. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in kasnejši), ker bi morale v disciplinskem postopku veljati določbe Zakona o kazenskem postopku. Dodaja nekaj očitkov podjetju, ki je zoper njega izreklo disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.

4.Z vprašanjem zakonitosti vročitve in zato pravočasnosti predloga za varstvo pravic sta se ukvarjali obe sodišči združenega dela, Vrhovno sodišče pa je v reviziji ugotovilo, da s svojim zaključkom glede tega nista zmotno uporabili materialnega prava. Ustavna pritožba ni še ena sodna inštanca, v kateri bi bilo mogoče vnovič odpirati vprašanje pravilnosti uporabe procesnega in materialnega prava v tem segmentu pritožnikove zadeve. V prejšnji točki navedene določbe procesnih zakonov je Vrhovno sodišče uporabilo v skladu s svojimi stališči, ki jih uveljavlja v sodni praksi, zato očitno ni bila kršena pravica do enakosti pred zakonom. Pravico do enakega varstva pravic, do sodnega varstva in do pravnega sredstva je pritožnik, kolikor gre za revizijo, uresničil s tem, da jo je vložil in da je o njej odločilo sodišče, kakršno mu zagotavlja 23. člen Ustave. Nezadovoljnost pritožnika z odločitvijo Vrhovnega sodišča sama po sebi ni argument o kršitvi njegovih človekovih pravic.

5.Kolikor pa očitki letijo na kršitev pravice do uporabe svojega jezika v disciplinskem postopku in na druga ravnanja pritožnikovega bivšega podjetja, jih v ustavni pritožbi ni mogoče upoštevati, ker glede njih ni izpolnjena ena od procesnih predpostavk: pritožnik zaradi prepoznega predloga za varstvo pravic ni izrabil vseh pravnih sredstev, ki mu jih je dajal pravni red.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka in 2. alinee prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Tone Jerovšek.

P r e d s e d n i k

mag. Janez Snoj