Jedro

I. Pojem "utemeljen razlog" za odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni pravni standard, pri presoji katerega sta dolžna tako delodajalec kot sodišče upoštevati vse okoliščine primera. II. Pri opredelitvi pravnega standarda obstoja krivdnega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poleg ostalega sodišče presoja tudi, kakšne možnosti ukrepanja ima delodajalec nasploh na razpolago.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 14.4.2003. Hkrati je ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo in z vsemi pravicami iz delovnega razmerja še traja ter ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo. Glede plačila nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pa je toženi stranki naložilo le plačilo razlike nadomestila, kolikor si tožnik prikrajšanja pri plači v tem obdobju ni pokril s prejemanjem plače pri drugih delodajalcih. Nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče utemeljilo s tem, da tožnikovo ravnanje, to je popitje kozarca vina med delovnim časom s posledično izmerjeno količino 0,13 g/kg alkohola v krvi, brez očitnih posledic vinjenosti, ne predstavlja utemeljenega in resnega krivdnega razloga oziroma hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti, zaradi katere ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar bi bil pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v smislu določb 2. alinee 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS, št. 42/02).

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da pomeni huje kršenje pogodbenih in drugih obveznosti, kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pravni standard, katerega vsebino v sporu ugotavlja sodišče, upoštevaje okoliščine posameznega primera. Soglašalo je, da popitje kozarca vina v delovnem času ne pomeni hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katere glede na interese obeh pogodbenih strank ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, upoštevaje pri tem tudi vse okoliščine in posebnosti zaposlitve tožnika pri toženi stranki.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da pomeni zaključek sodišča, da čas tožnikovega ravnanja, to je uživanje alkohola, ni bistvenega pomena, bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj je bistveno, da je tožnik užival alkohol med delom. Ker je glede na naravo dejavnosti tožena stranka uživanje alkohola v delovnem času izrecno prepovedala in o tem s posebno okrožnico delavce izrecno obvestila, je pomenila kršitev te prepovedi že sama po sebi utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, to je okoliščino, predvideno v 2. odstavku 88. člena ZDR. Takšna vnaprej določena kršitev ne more biti podvržena presoji pravnega standarda. Dejansko je sodišče razsodilo, da je kljub taki prepovedi uživanje alkohola med delom dopustno, le obseg dopustnega uživanja je podvrglo pravnemu standardu, o katerem odloča sodišče, ki pri tem ne upošteva pri toženki veljavnih pravil. Poleg tega revizija graja ravnanje sodišča, ko je ne glede na ugotovitev, da se je po prenehanju delovnega razmerja pri toženki zaposlil pri drugem delodajalcu, tožniku priznalo neprekinjeno trajanje delovnega razmerja pri toženi stranki z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, čeprav je istočasno toženi stranki naložilo v plačilo nadomestilo plače, zmanjšano za prejemke pri drugih delodajalcih.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 36/04) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je revizijsko sodišče vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Tudi pred drugostopnim sodiščem je bilo ugotovljeno, da je tožnik spil sporni kozarec vina med delovnim časom, tako da se zaključek sodišča, da čas uživanja alkohola ni bistven, nanaša zgolj na to, da ni bistveno, ali je tožnik užival alkohol bolj na začetku ali bolj proti koncu delovnega časa. Tak zaključek zato ne pomeni v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je sicer tožena stranka v smislu določb ZPP niti ni določno opredelila.

Revizijsko sodišče soglaša, da pomeni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi pravni standard, pri presoji katerega sta dolžna tako delodajalec kot sodišče upoštevati vse pomembne okoliščine primera. Posebej to velja tudi za odpovedni razlog, zaradi katerega ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka v smislu določb 110. člena ZDR, ki je ob pogojih iz 111. člena ZDR razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri opredelitvi pravnega standarda glede obstoja krivdnega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poleg ostalega sodišče presoja tudi, kakšne možnosti ukrepanja ima delodajalec nasploh na razpolago.

Ni utemeljen revizijski očitek, da je sodišče razsodilo, da je uživanje alkohola med delom dopustno, in to tudi pri toženi stranki, ne glede na prepoved vodstva. Za sankcioniranje tožnikovega ravnanja v danih okoliščinah je imela tožena stranka več možnosti, od neformalnega ustnega opozorila, izreka disciplinskih sankcij iz 175. člena ZDR, do formalnega pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovitve kršitve iz 1. odstavka 83. člena ZDR. Namesto naštetih možnosti sankcioniranja s strani tožene stranke sicer zakonito prepovedanega ravnanja se je neposredno odločila za najstrožjo možnost, to je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odločitev sodišča se nanaša zgolj na zakonitost uporabe te možnosti, to je izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Gornji sistem sankcij in ukrepov je namenjen uravnoteženju ravnanj v primeru odstopanja od pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Pri tem tudi za pogodbo o zaposlitvi velja načelo o mirnem reševanju sporov z usklajevanjem, posredovanjem ali na drug miren način, ki velja za urejanje obligacijskih razmerij nasploh (glej 11. člen Obligacijskega zakonika - OZ, Ur.l. RS, št. 83/01). V Zakonu o delovnih razmerjih je odpoved pogodbe o zaposlitvi predvidena kot neke vrste zadnje sredstvo (2. odstavek 88. člena), izredna odpoved pa izključno za primere, ko nadaljevanje delovnega razmerja tudi do izteka odpovednega roka ni več mogoče (110. člen). Tožnikovo ravnanje, popitje kozarca vina med delom, ki ni imelo nobenih konkretnih posledic na tožnikovo delo, tudi po presoji revizijskega sodišča ni predstavljalo takšne hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi v skladu z določbami 110. in 111. člena ZDR lahko predstavljala utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav je pomenilo kršitev toženkine prepovedi uživanja alkohola med delom. Zato sodišče soglaša z nezakonitostjo podane izredne odpovedi.

V primeru nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ZDR predpostavlja reintegracijo delavca na podlagi obstoječe (nezakonito odpovedane) pogodbe o zaposlitvi. V 118. členu namreč ZDR za te primere ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne odločbe kot izjemo od načela popolne reintegracije oziroma vrnitve delavca na delo.

V skladu z načelom reintegracije je delavec pri delodajalcu tudi za čas nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmerja upravičen do priznanja pravic iz delovnega razmerja in v tem smislu do vzpostavitve položaja, v kakršnem bi bil, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo. Tako je razumeti tudi odločitev sodišča prve stopnje v 2. in 4. točki izreka njegove sodbe. Pri izvršitvi navedene sodbe bosta stranki seveda upoštevali tudi pravice iz delovnega razmerja (npr. delovno dobo), ki jih je tožnik v tem času eventualno pridobil pri drugih delodajalcih.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani. Zato je v skladu s 378. členom ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.