Jedro

Obstoj uveljavljenega razloga (religiozni, filozofski, humanitarni) mora tožnik konkretizirati in dokazati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2131/97-8 z dne 13.1.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97 - ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 20.6.1997. Z njo ni bilo ugodeno zahtevi tožnika za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Sodišče v obrazložitvi sodbe povzema ugotovitve tožene stranke, da splošni način življenja in ravnanja tožnika ne potrjujejo obstoja religioznih in humanitarnih razlogov, zaradi katerih je bila vložena prošnja. Za obstoj humanitarnega razloga pri uveljavljanju ugovora vesti vojaški dolžnosti mora biti podana humanitarna naravnanost državljana, ki se kaže skozi njegovo aktivno delovanje v določeni humanitarni organizaciji, kar pa v tem primeru iz ugotovljenih dejstev ni razvidno. Tožnikovih navedb, da je po veroizpovedi katolik pa ni mogoče šteti kot religiozni razlog za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Po presoji upravnega sodišča je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, saj niti s prošnjo niti z opravljenim razgovorom pred prvostopno in drugostopno komisijo za ugovor vesti vojaške dolžnosti, tožnik ni izkazal obstoja nobenega izmed uveljavljanih razlogov za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Na podlagi 38. člena Zakona o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 18/91 in 74/95 - ZVojD) pa lahko komisija za ugovor vesti vojaški dolžnosti vojaškemu obvezniku, ki nasprotuje uporabi orožja v vseh okoliščinah na tej podlagi prizna pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti le pod pogojem, če ugotovi obstoj religioznih, filozofskih ali humanitarnih razlogov. Po presoji sodišča prve stopnje je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnikov splošni način življenja in ravnanja ne izkazuje obstoja razlogov, zaradi katerih je mogoče uveljavljati ugovor vesti.

V pritožbi tožnik predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in povdarja, da uveljavlja ugovor vesti skladno s 38. členom ZVojD zaradi religioznih in humanitarnih razlogov. Ne strinja se s trditvijo sodišča, da njegov splošni način življenja in ravnanja ne izkazuje obstoja teh razlogov. Trdno zavrača orožje in njegovo uporabo v vseh okoliščinah, ker verjame le v miroljubno reševanje vseh konfliktov. Ne strinja se z ugovitvijo o neobstoju aktivnosti njegovega delovanja v humanitarne namene, saj že dolgo prostovoljno pomaga starejšim in invalidnim osebam. Po veroizpovedi je goreč rimski katolik. Vera mu nalaga trdno upoštevanje zapovedi "ne ubijaj". Svojo dolžnost državi in družbi bi z veseljem odslužil na civilen način.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in na njegovi podlagi pravilno uporabljeno materialno pravo. Po določbi 2. odstavka 38. člena ZVojD lahko ugovor vesti uveljavlja nabornik, ki nasprotuje uporabi orožja, pri čemer mora zatrjevane razloge (religiozne, filozofske ali humanitarne) potrjevati splošni način življenja in ravnanje nabornika. Tožnik je uveljavljal obstoj humanitarnih in verskih razlogov, vendar jih tudi po presoji pritožbenega sodišča ni dokazal. Le splošne navedbe, da je po veroizpovedi rimokatolik, da je bil pri gasilcih in da pomaga starejšim in invalidnim osebam, niso dovolj, ker niso z ničemer konkretizirane in izkazane. Zato je tudi pravilna ugotovitev, da tožnikov splošni način življenja in ravnanja ne izkazuje obstoja razlogov, zaradi katerih je uveljavljal ugovor vesti in na tej podlagi sprejeto odločitev.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.