Jedro

Sestava komisije je odvisna od okoliščin vsakega konkretnega primera. Predsednik komisije na podlagi zastavljenih vprašanj v sklepu o imenovanju strokovne institucije oceni, katera specialistična znanja so potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog z dne 16. 5. 2023, da pozove Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v A., da predstavi statistiko svojih izvedenskih mnenj (I. točka izreka), zavrglo tožnikov predlog z dne 20. 9. 2023 za izločitev imenovane strokovne institucije - Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v A. (II. točka izreka), zavrglo tožnikov predlog z dne 20. 9. 2023 za izločitev prof. dr. B. B., dr. med. (III. točka izreka) ter zavrnilo tožnikova predloga za izločitev red. prof. C. C., dr. med. in za postavitev novega izvedenskega organa (IV. in V. točka izreka).

2. Tožnik se pritožuje zoper I., II. in III. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.1 Pritožbenemu sodišču predlaga ustrezno spremembo sklepa, podredno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pretežni del pritožbenih navedb se vsebinsko nanaša na IV. oziroma V. točko izreka sklepa2(pritožnik obširno izraža svoje nestrinjanje z izvedenskim mnenjem), zato pritožbeno sodišče teh navedb ne povzema.

Tožnik trdi, da ne drži ugotovitev sodišča, da izvedenskemu organu ni mogoče naložiti, da predloži podatke o tem, koliko mnenj je v zadnjih petih letih izdelal v korist pacientov in koliko v korist zdravstvenih institucij (torej v koliko primerih je ugotovil nestrokovno ravnanje svojih kolegov). Trditev, da se Komisija za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v A. vedno nagne v prid tožencev, katerih očitne napake redoma prikriva, je v resnici splošno znano dejstvo, ki ga ni treba dokazovati. Predlog za predložitev takšne statistike ni informativni dokaz, temveč zgolj poziv sodišču, da izvedenskemu organu naloži, da izkaže svojo nepristranskost. Če sodišče za svojega strokovnega pomočnika imenuje izvedenski organ, ki je v izhodišču pristranski, ima to neizogiben vpliv na poštenost sojenja. V postopkih, vodenih zaradi zdravniških napak, se praviloma laični tožnik sooča s strokovno usposobljenim tožencem. To izvorno priviligiranost (toženca) mora sodišče uravnotežiti z dvomom v nepristranskost. S tem, ko predsednik komisije izbere njegove člane, vsaj posredno vpliva na vsebino mnenja. Predlogu za izločitev predsednika izvedenskega organa in samega izvedenskega organa ni mogoče odreči pravočasnosti, saj razlogi za izločitev izvirajo iz vsebine izvedenskega dela izbranih izvedencev.

3. Toženca in stranski intervenient niso odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma velja ugotoviti, da so navedbe, s katerimi pritožnik napada I. točko izreka, notranje nekonsistentne. Pritožnik namreč po eni strani nasprotuje odločitvi, ki mu otežuje dokazovanje zatrjevane pristranskosti Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v A., po drugi strani pa trdi, da je okoliščina, da komisija redoma prikriva zdravniške napake, splošno znano dejstvo, ki (mu) ga ni treba dokazovati (prim. peti odstavek 214. člena ZPP). Slednje ne drži, saj je splošno znano dejstvo okoliščina, ki je znana širšemu in nedoločenemu krogu ljudi v določenem času in okolju, kjer se opravlja sojenje (t. i. širša notornost), ne okoliščina, ki je znana le pravdni stranki.

6. Neutemeljena je pritožbena teza, da že golo dejstvo, da je (v strokovno neuravnoteženem postopku - na eni strani laični oškodovanec, na drugi strani pa strokovno usposobljeni toženec) izvedensko delo zaupano strokovni instituciji, vzpostavlja dvom v njeno nepristranskost. Odločitev o tožnikovem predlogu, da imenovano komisijo pozove k predložitvi statistike glede izdelanih izvedenskih mnenj (v koliko primerih je komisija ugotovila nestrokovno ravnanje zdravnika), je sodišče prve stopnje utemeljilo s pravilnimi razlogi. Ne le, da komisija ni dolžna voditi tovrstne statistike (zato je sodišče prve stopnje k predložitvi takšne statistike ne more pozvati) in da tožnik predlaga izvedbo nedopustnega informativnega dokaza (saj sam zatrjuje, da mu je znano dejstvo, da komisija izdeluje pacientom nenaklonjena izvedenska mnenja, ob tem pa ne trdi, da bi bil v zvezi s tem dejstvom v dokazni stiski3), podatek o tem, v koliko primerih je komisija podala mnenje v korist pacienta, ne bi imel pomena, ki mu ga pripisuje pritožnik - ne bi dokazoval pristranskosti strokovne institucije. Povedano drugače: tudi, če bi držalo, da je komisija izdelala (bistveno) večji delež mnenj, nenaklonjenih oškodovancem (tožnikom), ki zatrjujejo medicinsko napako, gre za okoliščino, ki sama po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost strokovne institucije. V komisiji sodelujejo vsakokrat različni strokovnjaki - zdravniki,4 zato bi dvom v njeno nepristranskost lahko vzbujala zgolj okoliščina, da komisija v sestavi istih strokovnjakov, ki sodelujejo tudi pri izdelavi izvedenskega mnenja v tem postopku, vedno poda mnenje v korist svojih cehovskih kolegov.

7. Z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo odločitev o zavrženju obeh zahtev za izločitev kot prepoznih (II. in III. točka izreka, v zvezi z 11. in 12. točko obrazložitve5), s pravno podlago v drugem odstavku 247. člena ZPP6, se pritožnik vsebinsko ne sooči (ne zmore torej niti trditvenega bremena glede pravočasnosti zahteve za izločitev). Vsebinsko presojo obeh predlogov poskuša doseči zgolj z navrženo trditvijo, da opravljeno izvedensko delo utemeljuje izločitev komisije in njenega predsednika. Obsežne trditve, v okviru katerih pritožnik izraža svoje nezadovoljstvo z vsebino izvedenskega mnenja (zatrjuje njegovo pomanjkljivost, protislovnost in pristranskost)7, terjajo presojo sodišča prve stopnje in (po potrebi) ravnanje v smeri drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP. Če te trditve ne morejo biti razlog za izločitev, tudi ne morejo "povzročiti", da bi prepozno vložena zahteva za izločitev strokovne institucije oziroma njenega predsednika postala pravočasna.

8. Po obrazloženem, in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. 2 Zoper IV. točko izreka ni posebne pritožbe (peti odstavek 247. člena ZPP), zoper V. točko izreka pa ni pritožbe (255. člen ZPP). 3 Trditveno in dokazno breme za zakonski razlog izločitve (za okoliščine, na katere opira izločitev) nosi stranka, ki zahteva izločitev. 4 Sestava komisije je odvisna od okoliščin vsakega konkretnega primera. Predsednik komisije na podlagi zastavljenih vprašanj v sklepu o imenovanju strokovne institucije oceni, katera specialistična znanja so potrebna za izdelavo izvedenskega mnenja. 5 Komisija je bila imenovana s sklepom z dne 27. 1. 2020, s sklepom z dne 25. 4. 2023 ji je bilo naloženo, da k delu dodatno pritegne strokovnjaka s področja družinske medicine. O predlogu za izločitev komisije (in v komisijo imenovanih strokovnjakov - specialistov interne medicine in ortopedije) je sodišče prve stopnje že odločalo (s sklepom z dne 31. 3. 2023 je predlog zavrnilo), tožnik v predlogu z dne 20. 9. 2023 ne podaja novih razlogov. Predsednik komisije je bil tožniku znan 13. 3. 2020. 6 Stranka mora zahtevati izločitev izvedenca, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. Če je sodišče pred določitvijo izvedenca dalo stranki možnost, da se izjavi, se mora stranka ob tej priložnosti izjaviti o izločitvi. Če se izvedenec postavi zunaj glavne obravnave, pa stranka ni imela možnosti, da se izjavi, sme stranka zahtevati njegovo izločitev v osmih dneh od prejema sklepa o postavitvi izvedenca. 7 J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana, 2006, stran 485: ...Očitek, da je izvedenec nestrokoven, da je slabo opravil svoje delo,..., ne more biti razlog za izločitev.