Jedro

Trditve o odstranitvi mejnih znamenj lahko pogojujejo obnovo meje, vendar v upravnem postopku. Nepravdni postopek namreč ne pozna obnove meje, ampak le ureditev sporne meje. Če se torej mejna znamenja uničejo ali poškodujejo, jih je treba ponovno vzpostaviti v upravnem postopku pri pristojni geodetski upravi (prim. 9. člen Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel, Ur. l. SRS, št. 2/76, in 39. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, Ur. l. RS št. 52/2000).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljev predlog za sodno določitev meje, potem ko je ugotovilo, da niso izpolnjene predpostavke za vodenje postopka, saj meja med strankama ni sporna.

Predlagatelj je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da meja ni sporna. Meja je sporna, saj se je nasprotni udeleženc ne drži in je dejansko ne priznava. Če ni tako, zakaj potem ne vrne posekanih dreves, ki jih je posekal preko meje in tudi odpeljal. Nasprotni udeleženec si predstavlja potek meje drugače, kot je to na skici izmere, zato bi sodišče moralo izvesti dokazni postopek z geometrom na kraju samem, da bi se prepričalo o trditvah predlagatelja in nasprotnega udeleženca.

Pritožba ni utemeljena.

Iz trditev predlagatelja (pripravljalna vloga z dne 14.2.2000), zapisnika o prenosu posestne meje in izpovedi obeh udeležencev izhaja, da je bila pod vodstvom geodetske uprave Š. v letu 1994 vzpostavljena meja med parcelama št. x in y. Meja je bila vzpostavljena na podlagi določila 33. člena takrat veljavnega Zakona o zemljiškem katastru (Ur. l. SRS št. 16/1974) po podatkih zemljiškega katastra. Geometer je izdelal skico izmere, s trajnimi mejnimi znamenji pa se je izvršilo zamejničenje oz. se je v naravi določil potek posestne meje, na lomnih točkah pa so se postavili mejni znaki. S tako določeno mejo se udeleženca strinjata. Torej ni mogoče govoriti o sporu o meji. Odsotnost spora pa je procesna ovira za vodenje sodnega mejnoureditvenega postopka (131. člen Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS št. 30/96). Očitki o nespoštovanju tako določene meje ne morejo biti stvar mejnega ureditvenega postopka, ampak predmet ustreznega stvarnopravnega zahtevka. Trditve o odstranitvi mejnih znamenj pa lahko pogojujejo obnovo meje, vendar v upravnem postopku. Nepravdni postopek namreč ne pozna obnove meje, ampak le ureditev sporne meje. Če se torej mejna znamenja uničejo ali poškodujejo, jih je treba ponovno vzpostaviti v upravnem postopku pri pristojni geodetski upravi (prim. 9. člen Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel, Ur. l. SRS, št. 2/76, in 39. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, Ur. l. RS št. 52/2000). Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je pravilen, zato je bilo treba predlagateljevo pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep (2. odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).