Jedro

Šele v tožbi je tožnik navedel, da se mu je znižala plača, da so se povečali davki, da ima več stroškov za najem pisarne in da je manj delovno sposoben. Vse te okoliščine so take, ki bi utegnile vplivati na znižanje preživnine, vendar v tem postopku niti v upravnem sporu tega ni mogoče več upoštevati, ker tožnik tega ni navajal že v postopku do izdaje izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji v postopku zaradi znižanja preživnine in izdaje začasne odredbe.

2. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi znižanja preživnine in izdaje začasne odredbe. V svoji obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer je predvsem pomembno, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V konkretnem primeru gre za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku znižanja preživnine. Preživnina je bila dogovorjena s sodno poravnavo, sklenjeno pri Okrožnem sodišču v Kranju in sicer v višini 130,00 EUR za vsakega od otrok. Tožnik je v prošnji pojasnil, da preživnine ne zmore plačevati in je sodno poravnavo podpisal iz razloga, da bi imel mir pred bivšo ženo. Že takrat je imel finančne težave, ki so se samo povečale, saj je žena ob vsakem neplačanem obroku preživnine vložila predlog za izvršbo, kar za seboj potegne še kup stroškov. Vložil je tudi predlog za osebni stečaj.

3. Tožena stranka pojasnjuje, da po določbi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Tožena stranka je tožnika pozvala, naj pojasni, v čem so se od zaključka sodnega postopka zmanjšale potrebe upravičencev do preživnine oziroma v čem so se zmanjšale njegove materialne ter pridobitne zmožnosti. Tožnik je nato v dveh vlogah obširno opisoval njihovo družinsko situacijo oziroma odnose z bivšo ženo in otrokoma ter pojasnil, da je preživnino začel plačevati in jo je po svojih zmožnostih plačeval do junija 2016, nato pa je bivša žena zoper njega zaradi izterjave neplačanega dela preživnine začela izvršilni postopek. Njegov dohodek se je posledično nižal, tako da je brez vsega. Prisiljen je bil, da si išče dodatno delo, vendar zaradi starosti ni zanimiv. Zaveda se, da se potrebe otrok niso zmanjšale, vendar je izgubil vse prihranke, na banki pa mu zaradi sodnih izterjav niso podaljšali limita. Poleg negativnega limita mora odplačevati še kredit in ostale obveznosti. Tožena stranka ugotavlja, da se tožnik sklicuje na slabo finančno stanje ter nerazčiščene odnose z bivšo ženo. Drugih okoliščin, ki bi utemeljevale znižanje preživnine, ni navedel in kljub pozivu ni pojasnil, v čem so se od pravnomočnega zaključka sodnega postopka zmanjšale potrebe otrok oziroma njegova pridobitna zmožnost. Stroški v zvezi z odplačevanjem obveznosti ne pomenijo spremembe materialnih in pridobitnih zmožnosti. Tožena stranka je glede na navedeno dejansko stanje in citirano pravno podlago ocenila, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v postopku za znižanje preživnine. Iz njegovih navedb ni mogoče zaključiti, da so se od januarja 2016 okoliščine spremenile v tolikšni meri, da bi bilo potrebno odločiti o spremembi preživnine, zaradi česar ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 4. Tožnik v tožbi navaja, da znaša preživnina skupno 260,00 EUR, v letu 2016 pa še dodatnih 190,00 EUR (poravnava od vložitve tožbe). Že ob podpisu poravnave je bilo njegovo finančno stanje labilno, vendar mu je bilo pojasnjeno, da če bo plačeval jamstveni sklad, bi na dolgi rok zanj pomenila preživnina še več in tako je bil prisiljen v podpis. V dokaz svojega finančnega stanja prilaga bančni izpisek hranilnice A. V času podpisa poravnave je sodišče vedelo za njegovo finančno stanje. Prisiljen je bil vzeti kredit pri B. banki. Sklicuje se na odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči Bpp 863/2016, kjer je obrazložena njegova finančna situacija. Moralo bi se upoštevati, kje so zmožnosti njega kot zavezanca. Poleg tega se mu je znižala plača, povečali so se davki za samostojne podjetnike, stroške najema pisarne sta si prej delila dva skupaj s poslovnim partnerjem, po razpadu zakonske zveze je izgubil še dom in je bil prisiljen najeti stanovanje. Zaradi stresov ob razpadu zakonske zveze je manj delovno sposoben in se je tudi zmanjšal obseg dela. Ima blokiran osebni račun na C. banki. Od septembra 2016 je brez denarnih sredstev in ne more plačevati mesečnih nujnih obveznosti. V upravnem postopku za ugotovitev obsega skupnega premoženja mu je bila z odločbo Bpp 863/2016 odobrena brezplačna pravna pomoč in meni, da bi bilo treba enako obravnavati tudi preživninsko zadevo. Prilaga dokazilo o izvršbi ter o tem, da ima pri hranilnici A. negativno stanje limita. Smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je najprej tožnika z dopisom z dne 13. 10. 2016 pozvala, naj prošnjo ustrezno dopolni in predloži dokazila, iz katerih bo razvidno, da je v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo prošnje redno izpolnjeval svoje preživninske obveznosti in naj pojasni, v čem so se zmanjšale potrebe na strani preživninskih upravičencev oziroma v čem so se zmanjšale njegove materialne ter pridobitne zmožnosti. Tožnik se je sicer odzval z vlogo, kjer je opisal svoj finančni položaj, ni pa odgovoril na postavljeno vprašanje. Glede na navedeno je tožena stranka tožnika ponovno pozvala, naj pojasni, v čem so se od tedaj, ko je bila sklenjena sodna poravnava, zmanjšale potrebe otrok ali zmanjšale njegove materialne ter pridobitne zmožnosti. Tožnik je nato izrecno navedel, da se potrebe otrok niso zmanjšale in da se je glede na njegov finančni položaj že takrat videlo, da preživnine ne bo mogel plačevati. V svojih vlogah je nadalje navedel, da je njegov finančni položaj kot posledica izvršilnih postopkov še slabši in mu zaradi tega na banki niso podaljšali limita in bo tako ostalo do pokritja negativnega stanja v višini 3.900,00 EUR. Pojasnil je, da si išče dodatno delo, vendar je glede na starost nezanimiv. Opisal je družinsko situacijo oziroma odnose z bivšo ženo in otrokoma, ni pa pojasnil, v čem so se od sklenitve poravnave zmanjšale njegove pridobitne zmožnosti. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine je znatnejša sprememba okoliščin bodisi na strani otroka bodisi na strani očeta ali matere, pri čemer mora preživninski zavezanec dokazati spremenjene okoliščine glede svojega premoženjskega stanja v primerjavi z obdobjem, na podlagi katerega mu je bila preživnina za otroka določena. Pri tem se tožena stranka sklicuje na relevantno sodno prakso. V svoji tožbi je tožnik izrecno navedel, da je bilo njegovo finančno stanje labilno že ob podpisu sodne poravnave, enako pa je izrecno navedel v svoji vlogi z dne 15. 12. 2016. Ni pa niti v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči niti v njenih vsebinskih dopolnitvah zatrjeval spremenjenih okoliščin na svoji strani v primerjavi z obdobjem, na podlagi katerega je bila preživnina določena, ampak se je pavšalno skliceval na svojo slabo materialno stanje. Glede na sodno prakso je pri odločanju, ali je poslabšano premoženjsko stanje za preživninskega zavezanca tehten razlog za znižanje preživnine, treba upoštevati, ali je le-ta še sposoben za delo in si je zmožen poiskati dohodek, pri čemer je dolžan izkoristiti vse možnosti za njegovo pridobitev (sodba Vrhovnega sodišča RS št. II Ip 970/2007). Tudi sam osebni stečaj preživninskega zavezanca ni relevantna okoliščina za znižanje preživninske obveznosti. Pri tem se tožena stranka sklicuje na stališče Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu št. IV Cp 1677/2015. Samo dejstvo, da je oseba v slabem premoženjskem in materialnem stanju, po sodni praksi ne zadostuje za ugoditev zahtevku za znižanje preživnine. Izkazati je potrebno, da so se razmere na strani preživninskega zavezanca spremenile v primerjavi z obdobjem, v katerem je bila preživnina določena. Stroški v zvezi z odplačevanjem obveznosti (kreditnih in drugih), na katere je mogoče računati oziroma jih predvideti, ne pomenijo spremembe materialnih in pridobitnih zmožnosti. Tožnik je šele v tožbi prvič navedel, da se mu je znižala plača in da si je stroške najema pisarne prej delil s poslovnim partnerjem, zaradi česar se je zmanjšal obseg dela. V prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in njenih vsebinskih dopolnitvah teh dejstev ni navajal, zato gre v tem primeru za nedovoljene tožbene novote, pri čemer tožena stranka opozarja na to, da sme po Zakonu o splošnem upravnem postopku v primeru, če zve za nova dejstva ali ima možnost uporabiti nove dokaze, predlagati obnovo postopka, če jih brez svoje krivde stranka ni mogla navesti prej. Glede na navedeno tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke, ki jo je prav iz tega razloga nekoliko podrobneje povzelo v tej sodbi. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da se je tožnik v upravnem postopku skliceval na slabo finančno stanje ter nerazčiščene odnose z bivšo ženo, okoliščin, ki bi utemeljevale znižanje preživnine, pa ni navedel in kljub pozivu ni pojasnil, v čem so se od pravnomočnega zaključka sodnega postopka zmanjšale potrebe otrok oziroma njegova pridobitna zmožnost. Pravilno je ugotovila, da stroški v zvezi z odplačevanjem obveznosti ne pomenijo spremembe materialnih in pridobitnih zmožnosti. Tožena stranka je glede na navedeno dejansko stanje in citirano pravno podlago pravilno ocenila, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v postopku za znižanje preživnine.

8. Glede na določilo 132. člena ZZDR bi imel tožnik izglede za uspeh v pravdnem postopku zaradi znižanja preživnine bodisi če bi se spremenile potrebe upravičencev ali njegove zmožnosti, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Tožnik je v upravnem postopku izrecno navedel, da se potrebe upravičencev niso spremenile, tako da ostaja sporno to, ali so se spremenile njegove zmožnosti. Tožnik v tožbi navaja, da višina preživnine poleg 260,00 EUR za oba otroka v letu 2017 znaša še dodatnih 190,00 EUR. S tem v zvezi sodišče ugotavlja, da je navedenih 190,00 EUR sestavni del sodne poravnave in ne gre za okoliščino, ki bi nastala po tej poravnavi. Ta znesek glede na izrek sodne poravnave izhaja iz naslova zaostale preživnine. Pri presoji, ali obstajajo izgledi za uspeh, tudi ni relevantno, ali je bilo že ob sklepanju poravnave finančno stanje tožnika labilno, ampak, kot pravilno ugotavlja tožena stranka, so relevantne le tiste spremembe, ki so se zgodile od sklenitve poravnave dalje. Sodišče se prav tako strinja s toženo stranko, da stroški v zvezi z odplačevanjem obveznosti, na katere je mogoče računati in jih predvideti, ne pomenijo spremembe materialnih in pridobitnih zmožnosti, zato tudi niso relevantne tiste tožbene navedbe, kjer se tožnik sklicuje na izpisek Hranilnice A. in da je bil prisiljen vzeti kredit. 9. Za postopek zaradi morebitnega znižanja preživnine pa je relevantna okoliščina, ki jo tožnik omenja v tožbi, da se mu je znižala plača, povečali davki, da mora plačevati stroške najema pisarne v celoti sam, da se mu je zmanjšala delovna sposobnost in da se mu je zmanjšal obseg dela. Vendar pa tožnik to navaja šele v tožbi, zato tožena stranka pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči teh navedb ni mogla upoštevati. V prvi dopolnitvi vloge je navedel, da se mu je sicer dohodek znižal, vendar je bilo to navedbo mogoče razumeti v povezavi z trditvijo, ker se mu je delala izterjava zaradi preteklih dolgov zaradi preživnine. Znižanje dohodkov kot relevantna okoliščina bi bila nova okoliščina, če bi tožnik že v upravnem postopku zatrjeval, da se mu je zmanjšal obseg dela. Pri drugi prošnji za dopolnitev vloge je bil tožnik tudi opozorjen na to, kaj v praksi pomeni zmanjšanje pridobitnih zmožnosti (kot primer je bila navedena izguba zaposlitve, dalj časa trajajoči bolniški stalež in podobno). Vendar pa tožnik tudi v drugi dopolnitvi vloge ni navajal, da se mu je dohodek znižal, ali da so se mu pridobitne zmožnosti znižale. Tudi v drugi dopolnitvi vloge je navajal, da ima težave z bivšo partnerko. Sklicuje se na zahteve po poravnavi preživnine za nazaj. V drugi dopolnitvi vloge se sklicuje na to, da prihajajo izvršbe in ima zaprte račune in se sklicuje na splošno finančno situacijo. Šele v tožbi je tožnik navedel, da se mu je znižala plača, da so se povečali davki, da ima več stroškov za najem pisarne in da je manj delovno sposoben. Vse te okoliščine so take, ki bi utegnile vplivati na znižanje preživnine, vendar v tem postopku niti v upravnem sporu tega ni mogoče več upoštevati, ker tožnik tega ni navajal že v postopku do izdaje izpodbijane odločbe. Skladno z 52. členom ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. Iz tega razloga teh tožbenih navedb, ki so take, da bi lahko privedle do morebitne drugačne odločitve tožene stranke, ni mogoče upoštevati. Okoliščine, ki dejansko lahko vplivajo na presojo o tem, ali so izgledi za uspeh v pravdi zaradi znižanja preživnine, bi se lahko upoštevale v primeru, če bi tožnik vložil novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 10. Tudi okoliščina, da je tožnik vložil predlog za osebni stečaj, ne more biti relevantna pri presoji glede izgledov za uspeh v pravdi zaradi znižanja preživnine. Glede na stališče Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu št. IV Cp 1677/2015, na katerega se sklicuje tudi tožena stranka, osebni stečaj glede na višino preživninske obveznosti ni relevantna okoliščina, ki bi bila lahko pravna podlaga za znižanje preživninske obveznosti na podlagi 132. člena ZZZDR. Sodišče je navedlo, da so na podlagi tretjega odstavka 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja izvzeti prejemki v višini minimalne plače, če pa stečajni dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, je izvzeta višina prejemka za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. 11. V zvezi s tožbeno navedbo, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 863/2016 brezplačna pravna pomoč dodeljena v zadevi ugotovitve obsega skupnega premoženja, pa sodišče pojasnjuje, da gre pri postopkih za znižanje preživnine in za ugotovitev obsega in delitve skupnega premoženja za povsem različna postopka in so torej tudi različni kriteriji za to, ali obstajajo izgledi za uspeh v eni ali pa v drugi zadevi.

12. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči takse ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.

13. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.