Jedro

Pri odmeri preživnine je sodišče upoštevalo korist mladoletne hčerke, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njenega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Vsa pravno relevantna dejstva, ki se tičejo otrokovih potreb ter pridobitnih zmožnosti obeh staršev, je zanesljivo ugotovilo in tudi ustrezno porazdelilo preživninsko obveznost med oba starša.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati za preživljanje mld. hčerke E.S. preživnino v znesku 225,00 EUR od 31. 1. 2020 ter določilo način ter roke plačila zapadlih ter v bodoče dospevajočih mesečnih preživnin (točka I. izreka). Nadalje je sodišče določilo, da se stiki med mld. hčerko E.S. in nasprotnim udeležencem spremenijo tako, da se izvajajo na način, da oče vsak drugi vikend prevzame E. v vrtcu v petek popoldne in jo v nedeljo do 18.00 ure vrne na dom matere. Nadalje je odločilo, da za izvajanje teh stikov ne velja prepoved približevanja določena s sklepom tega sodišča, opr. št. V N 103/20 z dne 5. 2. 2020 (točka II. izreka). V presežku je predlog zavrnilo (točka III. izreka) ter odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške tega postopka (točka IV. izreka).

2. Nasprotni udeleženec izpodbija sklep z laično pritožbo z navedbo, da se z višino preživnine delno strinja, vendar prosi, če lahko plača stroške vrtca, oblačil, dopusta zaradi verjetnosti, da denar ne bo namenjen njegovi hčerki. Nadalje navaja, da se z dodelitvijo hčerke materi ne strinja, kot tudi ne z določenimi stiki. Sprašuje, kako je mogoče, da je L.G. upravičena do preživnine od 31. 1. 2020, ko pa je živela od 1. 3. 2020 s hčerko E. na naslovu P. 5. Dokaze z SMS sporočili je posredoval, vendar niso bili upoštevani. Kako lahko dodelijo deklico v varstvo in vzgojo nekomu, ki ne more pokriti niti polovico mesečnih življenjskih stroškov, ki so za dobrih 150,00 EUR prenapihnjeni. Ne center za socialno delo ne vzgojiteljica ne vedo, kaj se dogaja za štirimi stenami, ker so bila spregledana dejstva in njegovi dokazi in ker ni bil uveden nadzor nad izvajanjem starševske skrbi. Mati L.G. s svojim neodgovornim načinom življenja ogroža E. in jo psihično obremenjuje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje v okviru pritožbeno uveljavljenih razlogov ter uradnega preizkusa, ki mu ga nalaga drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev pravil postopka ter da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Izpodbijani sklep vsebuje ustrezne razloge o vseh pravno relevantnih dejstvih, kar omogoča njegov preizkus, zato smiselni pritožbeni očitek, da je obrazložitev ugotovljenega mesečnega obsega potreb ter preživninskih zmožnosti obeh staršev pomanjkljiva, ni utemeljen.

5. Sodišče je pravilno izhajalo iz naslednjih dejstev: - udeleženca - mati in oče mld. E. sta 22. 2. 2018 sklenila sodno poravnavo (opr. št. N 48/2018), s katero je bila mld. hči E.S. dodeljena v vzgojo in varstvo materi L.G., določena višina preživnine ter dogovorjeno, da se stiki med otrokom in očetom izvajajo po dogovoru med staršema.

- s sklepom opr. št. N 102/2019 je bilo na predlog udeležencev odločeno, da se preživnina dogovorjena s prej citirano sodno poravnavo odpravi, ker sta starša mld. E. spet zaživela skupaj.

- po ponovnem razpadu partnerske zveze udeležencev sta se mati mld. E. in mld. hči udeležencev preselila na naslov L. c. 83, R. in živita pri predlagateljičinih starših.

- iz mnenja Centra za socialno delo z dne 29. 7. 2020 izhaja, da je predlagateljica na CSD zanikala navedbe nasprotnega udeleženca, da od februarja 2020 ponovno živijo skupaj. Potrdila pa je, da so bili skupaj na morju konec junija do 9. julija 2020. CSD je podal mnenje, da predlog za ukinitev stikov očeta (nasprotnega udeleženca) z deklico slednji ni v korist. Opozoril je na dinamiko odnosa udeležencev kot na nezdrav odnos, ki negativno vpliva na razvoj otroka ter predlagal, da sodišče oba starša zaveže k vključitvi v strokovno pomoč z namenom spremembe zdajšnjega odnosa.

- sodišče je v obrazložitvi (točka 4) oba udeleženca jasno opozorilo, da v kolikor oba starša ne bosta redno sodelovala v strokovni pomoči, bo sodišče na predlog CSD odločilo o ukrepih trajnejšega značaja za varstvo koristi otroka.

6. Glede na zgoraj povzeto je potrebno zavrniti kot nebistvene vse pritožbene očitke, ki se nanašajo na nestrinjanje z dodelitvijo mld. hčerke v vzgojo in varstvo predlagateljici - materi. Z izpodbijanim sklepom sodišče ni odločalo o dodelitvi mld. hčerke, temveč je določilo višino mesečne preživnine, ki jo je dolžan za preživljanje mld. hčerke plačevati oče - nasprotni udeleženec ter določilo stike med očetom in hčerko.

7. Pri odmeri preživnine je sodišče upoštevalo korist mladoletne hčerke, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njenega uspešnega telesnega in duševnega razvoja1. Vsa pravno relevantna dejstva, ki se tičejo otrokovih potreb ter pridobitnih zmožnosti obeh staršev, je zanesljivo ugotovilo in tudi ustrezno porazdelilo preživninsko obveznost med oba starša. Višino preživnine, ki jo je sodišče odmerilo na znesek 225,00 EUR, nasprotni udeleženec graja pavšalno, le z navedbami, da preživnine ne bo plačeval na račun matere, temveč želi neposredno plačevati stroške vrtca, oblačil, dopusta in z navedbo, da so življenjski stroški "za dobrih 150,00 EUR prenapihnjeni in nerealni ter da sodišče ni upoštevalo dokazov o tem, da predlagateljica od 1. 3. 2020 z mld. hčerko živi na naslovu P. 5.“ Po pregledu spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, pravilno upoštevalo dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave. Nikjer iz podatkov spisa ne izhaja, da je nasprotni udeleženec pred sodiščem prve stopnje postavil trditve, da je od vložitve predloga do zadnje glavne obravnave že prispeval določen znesek na račun preživnine. Navedbe, „kako je mogoče, da je L.G. upravičena do preživnine od 31. 1. 2020, ko pa je živela od 1. 3. 2020 s hčerko E. na naslovu P. 5“, ostajajo tudi v pritožbi presplošne, da bi bilo nanje mogoče odgovoriti. Na podlagi teh trditev sodišče prve stopnje tudi ni imelo podlage, da ne bi ugodilo predlogu za določitev preživnine od vložitve predloga dalje2 ter določilo, da se nakazuje na TRR matere, kateri je otrok dodeljen v vzgojo in varstvo, kot to določa 190. člen DZ.

8. Višino posameznih potreb hčerke, ki bo letos decembra dopolnila štiri leta, v znesku 425,00 EUR, je sodišče utemeljilo v točki 6 obrazložitve, pri čemer je posamezne mesečne potrebe otroka dovolj kritično ocenjevalo. Sodišče druge stopnje ob pregledu posameznih postavk ne pritrjuje pritožbi, ki sicer zgolj posplošeno očita, da s strani sodišča prve stopnje ugotovljen obseg mesečnih potreb mld. hčerke presega okvir, ki je potreben za otrokov uspešen telesni in duševni razvoj. Ocena mesečnih stroškov preživljanja hčerke udeležencev je povsem realna. Pritožbena kritika glede višini priznanih stroškov preživljanja štiri letnega otroka, je pavšalna, nepojasnjena in jo je tudi zato potrebno zavrniti. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju mesečnih potreb upoštevalo, da gre za stroške, ki večino mesečno variirajo in jih je zato ocenilo povprečno ter pri tem pravilno izhajalo iz sodne prakse, da višine preživninske obveznosti ni mogoče določiti z matematičnim pristopom3. 9. Na očitke nasprotnega udeleženca, da dodelitev mld. hčerke materi - predlagateljici ni v korist otroka, je sodišče druge stopnje že pojasnilo, da odločitev o dodelitvi v varstvo in vzgojo ni bila predmet izpodbijane odločbe. Sodišče prve stopnje pa je v tem postopku, v katerem se je odločalo o določitvi višine preživnine ter o stikih med hčerko in očetom, pridobilo mnenje centra za socialno delo, ki je v poročilu upošteval navedbe obeh staršev, kot tudi predlagal, da ukinitev stikov očeta z deklico ne bi bila slednji v korist. Temu predlogu je sodišče prve stopnje pravilno sledilo. Center za socialno delo je tudi opozoril na nujnost, da se oba starša, v kolikor res želita svoji hčerki vse dobro, vključita v strokovno obravnavo, ki ju bo izobrazila za odgovorno starševstvo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi utemeljilo, da na podlagi zbranih dokazov ni našlo podlage za uvedbo postopkov o ukrepih trajnejšega značaja po uradni dolžnosti, je pa oba udeleženca jasno opozorilo, da v kolikor ne bosta kot starša zmogla izvrševati svoje starševske skrbi v korist mld. E., bo center za socialno delo dolžan predlagati sodišču sprejetje ukrepov trajnejšega značaja, da se zavaruje korist mld. hčerke. Sodišče druge stopnje ob tem poudarja, da se morata oba udeleženca zavedati, da sta kot starša dolžna delovati v dobro in v največjo korist skupne hčerke, ne glede na razpad njune skupnosti ter ne glede na nerešene medsebojne odnose. Le te morata, ob zavedanju starševskih dolžnosti, razreševati odgovorno in sporazumno, da se izogneta novim sodnim sporom, ki bi sprožali še dodatne napetosti med njima in skupno hčerko.

10. Glede na obrazloženo pritožbeni razlogi niso podani, zato je potrebno pritožbo zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku.

1 Določba 190- člena Družinskega zakonika (RS 15/2017 – v nadaljevanju DZ) 2 Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. 3 VSRS II Ips 500/2000 z dne 23. 11. 2000.