Jedro

Tožeča stranka zatrjuje, da je zaradi kršitve pogodbenih obveznosti prve toženke nekatere svoje upnike poplačala v sorazmerno prevelikem deležu, tako da je ostala brez sredstev za poplačilo stroškov stečajnega postopka ter upnika ZPIZ v skupni višini 35.733,90 EUR. Navedeno nedvomno lahko predstavlja zmanjšanje tožničinega premoženja (stečajne mase) oziroma njeno navadno škodo v smislu 132. člena OZ. Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da namen, za katerega bi tožeča stranka sicer porabila ta sredstva, pri presoji nastanka škode niti ni pomemben, pač pa je pomembno le zmanjšanje tožničinega premoženja za ta sredstva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, da morata toženki tožeči stranki v roku 15 dni nerazdelno plačati odškodnino v znesku 35.733,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.4.2014 dalje do plačila ter da sta toženki v roku 15 dni nerazdelno dolžni tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške (I. točka izreka). Nadalje je še tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov prvi toženki v višini 1.713,54 EUR v 15 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se v celoti iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP)) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženkama. Prva toženka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka tožeči stranki. Druga toženka pa na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka (gospodarska družba v stečaju1) in prva toženka (računovodski servis) sta dne 31. 3. 2011 sklenili pogodbo o opravljanju storitev računovodenja (priloga A2 spisa), na podlagi katere je prva toženka kot izvajalec za tožečo stranko kot naročnika opravljala računovodske in knjigovodske storitve. Njena pogodbena obveznost je bila med drugim tudi priprava ocene razpoložljivosti sredstev za razdelitev stečajne mase (2. člen omenjene pogodbe). Prva toženka je imela svojo poklicno odgovornost zavarovano pri drugi toženki - zavarovalnici (zavarovalna polica v prilogi A9 spisa).

6. Tožeča stranka trdi, da je prva toženka ravnala malomarno, ko je v mesecu maju 2014 sestavila tabelo sredstev za izračun odstotka delitve prednostnih poplačil, v katero je zaradi napake pri obračunu vnesla napačne zneskovne podatke.2 Napačni izračun razpoložljivih sredstev za poplačilo upnikov je bil nato upoštevan pri sestavi načrta prve prednostne razdelitve (priloga A7 spisa) in vsebinsko enakega končnega načrta prve prednostne razdelitve (priloga A5 spisa). Končni načrt prve prednostne razdelitve je stečajni upravitelj tožeče stranke posredoval stečajnemu sodišču, ki je dne 4. 9. 2014 izdalo sklep o prvi prednostni razdelitvi (priloga A18 spisa), ta pa je postal pravnomočen 20. 9. 2014 (priloga A19 spisa). Do pravnomočnosti sklepa o prvi prednostni razdelitvi prva toženka, stečajni upravitelj tožeče stranke, stečajno sodišče in upniki tožeče stranke napake niso opazili, pač pa je bila ta odkrita šele med izvrševanjem sklepa o prvi prednosti razdelitvi, ko je bilo ugotovljeno, da na računu tožeče stranke ni dovolj sredstev za poplačilo upnika ZPIZ in stroškov stečajnega postopka, med tem ko so bili ostali upniki poplačani v sorazmerno prevelikem deležu. Zaradi zadevne napake prve toženke pri obračunu razpoložljivih sredstev stečajnega dolžnika tako ni bilo mogoče poplačati stroškov stečajnega postopka (sodna taksa za prvo prednostno razdelitev, plačilo računovodskih storitev, plačilo nagrade upravitelju in zadržani del nagrade, plačilo arhiviranja dokumentov in vodenja ter zapiranja TRR) ter upnika ZPIZ. Navedeno potrditvah tožeče stranke predstavlja (navadno) škodo v višini 35.733,90 EUR,3 povrnitev katere skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi terja solidarno od obeh toženk.

7. Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da zgoraj opisano ne more predstavljati škode tožeče stranke ter da bi škoda lahko nastala le posameznim upnikom zgoraj navedenih terjatev, ki se po pravilih Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 s spremembami, ZFPPIPP) plačajo kot strošek stečajnega postopka oziroma po pravilih navedenega zakona o plačilu terjatev upnikov iz razdelitvene mase. Res bi lahko škoda nastala tudi omenjenim upnikom tožeče stranke, vendar so ti v tem primeru lahko le posredni oškodovanci (ki zoper toženki nimajo zahtevkov). Tožeča stranka namreč zatrjuje, da je zaradi kršitve pogodbenih obveznosti prve toženke nekatere svoje upnike poplačala v sorazmerno prevelikem deležu, tako da je ostala brez sredstev za poplačilo stroškov stečajnega postopka (sodna taksa za prvo prednostno razdelitev, plačilo računovodskih storitev, plačilo nagrade upravitelju in zadržani del nagrade, plačilo arhiviranja dokumentov in vodenja ter zapiranja TRR) ter upnika ZPIZ v skupni višini 35.733,90 EUR. Navedeno pa nedvomno lahko predstavlja zmanjšanje tožničinega premoženja (stečajne mase) oziroma njeno navadno škodo v smislu 132. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ). Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da namen, za katerega bi tožeča stranka sicer porabila ta sredstva, pri presoji nastanka škode niti ni pomemben, pač pa je pomembno le zmanjšanje tožničinega premoženja za ta sredstva.

8. Zaradi zgoraj pojasnjene zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 355. člena ZPP). Pritožbeno sodišče namreč ni moglo samo odpraviti pomanjkljivosti neugotovljenega dejanskega stanja, ki je bilo posledica zmotne uporabe materialnega prava, saj je ostal neugotovljen cel sklop pravno pomembnih dejstev v zvezi s poslovno odškodninsko odgovornostjo prve toženke oziroma nastankom zavarovalnega primera in solidarno odgovornostjo druge toženke. Tako bi šele pritožbeno sodišče prvič izvajalo dokaze ter opravilo presojo odškodninske odgovornosti toženk (in v primeru obstoja le-te ugotavljalo tudi višino škode, ki bi jo bili toženki dolžni povrniti), kar pa ne bi pomenilo le dopolnitve dokaznega postopka, pač pa njegovo celotno izvedbo. Šele pred pritožbenim sodiščem bi se tako prvič ugotavljalo dejansko stanje o kršitvi pogodbenih obveznosti prve toženke, sferi, iz katere izvira vzrok za to kršitev, nastali škodi (in morebiti njeni višini) ter vzročni zvezi med kršitvijo pogodbenih obveznosti in škodo. To bi lahko pomenilo poseg v pravico strank do pritožbe (25. člen Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami, URS)), prav tako pa bi to lahko rušilo načelo dvostopenjskega sojenja (predvsem glede ugotavljanja celotnega dejanskega stanja).

9. Pritožbeno sodišče je opravilo tehtanje med pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena URS in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena URS ter presodilo, da v tem primeru pretehta slednja. Šele po temeljiti oceni vseh predloženih oziroma predlaganih dokazov v zvezi z zgoraj izpostavljenimi pravno relevantnimi dejstvi bo prvič ugotovljeno dejansko stanje, ki bo potrdilo ali pa ovrglo tožbene trditve. S tem, ko bi celotno dejansko stanje prvič ugotovilo šele sodišče druge stopnje, bi strankama onemogočilo preverjanje pravilnosti le-tega pred instančnim sodiščem, saj pred Vrhovnim sodiščem to ni dopustno (2. odstavek 370. člena ZPP), kar bi pomenilo, da strankama odreče ustavno pravico do pravnega sredstva.

10. Iz obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča izhajajo tudi napotki glede dejstev in okoliščin, ki naj jih v okviru trditvenega in dokaznega gradiva strank obravnava sodišče prve stopnje pri novem sojenju (362. člen ZPP).

11. Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev o pravdnih stroških, o katerih bo skupaj s pritožbenimi odločeno s končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

12. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. 13. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

14. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Nad tožečo stranko je bil dne 17. 2. 2011 začet stečajni postopek, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici pod opr. št. St 000. 2 Tožeča stranka pojasnjuje, da iz tabele sredstev za izračun odstotka delitve prednostnih poplačil z dne 14. 5. 2014 v prilogi A4 oziroma A20 spisa izhaja stanje denarnih sredstev (sredstev na TRR in pričakovani prilivi) v višini 118.303,02 EUR ter obveznosti za poplačilo (stroški stečajnega postopka) v znesku 25.045,35 EUR, nato pa je v nadaljevanju napačno naveden znesek razpoložljivih sredstev v isti višini kot je izračunano stanje denarnih sredstev (118.303,02 EUR), namesto v višini razlike med stanjem denarnih sredstev in obveznostmi za poplačilo. 3 Po navedbah tožeče stranke nagrada upravitelja znaša 23.632,36 EUR, sodna taksa za prvo prednostno razdelitev znaša 2.906,40 EUR, terjatev upnika ZPIZ znaša 8.389,46 EUR, stroški računovodskih storitev znašajo 3.434,30 EUR, pričakovani stroški arhiviranja dokumentov znašajo 700,00 EUR, pričakovani stroški vodenja in zaprtja TRR pa 80,00 EUR. Seštevek teh zneskov (39.142,52 EUR) tožeča stranka zmanjšuje za znesek 3.408,53 EUR, ki predstavlja sredstva na njenem TRR.