Jedro

Upravni postopek se začne na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti na podlagi 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila le eno vlogo za ponovno odmero pokojnine in to 6. 6. 2011. Zato je pravilna odločitev sodišča, da gre tožeči stranki pravica do ponovne odmere pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, to je od 1. 7. 2011 in ne že pred tem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 5. 1. 2016, v odločbi organa prve stopnje z dne 16. 11. 2015 pa tretji odstavek izreka. Odločilo je, da se izplačani zneski pokojnine za obdobje od 1. 7. 2011 do 30. 6. 2015 poračunajo in se tožeči stranki izplačajo še zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznega premalo izplačanega zneska pokojnine od 1. 7. 2011 do 30. 6. 2015, do dneva plačila. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za novo odmero starostne pokojnine od 1. 4. 1998 oziroma od 13. 1. 2001 do 30. 6. 2011 z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje in je pritožbo tožeče stranke zavrnilo. Enako kot sodišče prve stopnje je štelo, da je tožeča stranka zahtevek za ponovno odmero pokojnine vložila 6. 6. 2011 in ne že pred tem.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V postopku je navajala, da je tožena stranka kršila načelo enakosti, kar je želela dokazati s primeri posameznih zavarovancev, ki jim je tožena stranka priznala višjo pokojnino in jim tudi izplačala pripadajoče razlike pokojnine že od prvega dopisa toženi stranki dalje. Podatkov o tem tožeča stranka kljub prizadevanjem ni mogla pridobiti, neizvedba teh dokazov pa vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 286., 212. in 226. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1. Podana je tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni pojasnjeno, zakaj je sodišče sprejelo zaključek, da tožeča stranka ni podala ustrezne zahteve za odmero pokojnine pred 6. 6. 2011. To je podala že 13. 1. 2001 v drugem sporu, sodišče je tožbo v tem delu zavrglo. Vendar iz odločbe Ustavnega sodišča ne izhaja, da se postopki, ki so se končali z zavrženjem tožbe, ne upoštevajo. Vloga pooblaščenca tožeče stranke z dne 13. 1. 2011 je izpolnjevala vse pogoje vloge, tožena stranka je vlogo prejela, in zaradi zavrženja tožbe ni izgubila na pomenu. Na toženo stranko pa se je s svojimi zahtevami obračala že pred tem. Zato je napačno uporabljeno materialno pravo, saj je bila na podlagi odločbe Ustavnega sodišča višja pokojnina priznana vsem, ki so vložili zahteve, od njene vložitve dalje. Ustavno sodišče ni formaliziralo oblike zahteve, prav tako ne tožena stranka, saj je v nekaterih primerih odločila drugače. Zato je napačno stališče, da zahtevek z dne 13. 1. 2001 ne predstavlja pravno veljavne zahteve za novo odmero pokojnine od 1. 2. 2001 do 30. 6. 2011. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizija neutemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s pravim odstavkom 360. člena ZPP. Navedeno kršitev povezuje z neizvedbo dokazov za pridobitev podatkov o zavarovancih, ki jim je bila priznana višja pokojnina zaradi upoštevanja delnic v pokojninsko osnovo vse od prve vloge dalje. Sodišče prve stopnje dokaza utemeljeno ni izvedlo, ker ga je tožeča stranka podala prepozno. Okoliščina, da sama podatkov ni mogla pridobiti, ne predstavlja razloga, da izvedbe dokaza ni predlagala pravočasno. Poleg tega ta dokaz ni relevanten za odločitev, saj ni odločilno, kako je tožena stranka ravnala v drugih primerih.2

7. Prav tako ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni odgovorilo na konkretna zatrjevanja tožeče stranke, jih ni ocenjevalo in ne obrazložilo. Ta kršitev je podana le, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Revizijsko sodišče ugotavlja, da navedena kršitev ni podana, saj izpodbijana sodba teh pomanjkljivosti nima. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na navedbe stranke tako v zvezi s prepozno predlaganim dokazom, pomenom vloge z dne 13. 1. 2001 in očitano zmotno uporabo materialnega prava.

8. Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava.

9. Sporno je, ali je tožeča stranka upravičena do nove odmere starostne pokojnine že od 1. 4. 1998 oziroma od 13. 1. 2001 do 30. 6. 2011 in do plačila zakonskih zamudnih obresti od priznanih razlik.

10. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 toženi stranki naložilo, da mora v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeriti pokojnino zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je bilo v postopkih revizije ugotovljeno, da so bile delnice za notranji odkup vplačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo. Toženi stranki je bila, ne glede na čas vročitve dokončne in pravnomočne odločbe o odmeri pokojnine, naložena izdaja odločbe o ponovni odmeri pokojnine na podlagi 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)3. Od kdaj je upokojenec upravičen do višje pokojnine je Ustavno sodišče vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, v obeh primerih pa velja od prvega dne naslednjega meseca.

11. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je bila tožeči stranki z odločbo z dne 7. 4. 1998 priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine od 1. 4. 1998 dalje. Tožeča stranka zoper odločbo ni vložila pritožbe in je ta postala pravnomočna. Dne 6. 6. 2011 je vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem pravilnih podatkov o plačanih prispevkih. Tožena stranka je zahtevek zavrnila, enako tudi sodišča vseh stopenj. Na podlagi citirane odločbe Ustavnega sodišča je tožena stranka tožeči stranki po uradni dolžnosti z odločbo z dne 15. 6. 2015 ponovno odmerila starostno pokojnino z upoštevanjem pravilnih podatkov o plači od 1. 7. 2015 dalje. Dne 16. 11. 2015 je odločila še o zahtevi z dne 6. 6. 2011 in tožeči stranki odmerila višjo pokojnino od 1. 7. 2011 dalje, ki se je izplačevala do 30. 6. 2015. Z odločbo z dne 5. 1. 2016 pa je zavrnila pritožbo glede ponovne odmere pokojnine od 1. 4. 1998 do 30. 6. 2015. 12. Neutemeljen je revizijski ugovor, da gre tožeči stranki višja pokojnina vse od upokojitve dalje. Tožeči stranki je bila z odločbo z dne 7. 4. 1998 priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine. Odločba je postala formalno in materialno pravnomočna in pravno učinkuje, dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, pa čeprav je nezakonita. Za uveljavitev izrednih pravnih sredstev so do vloge tožeče stranke v letu 2011 potekli vsi roki, ki jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)4. Za tožečo stranko odločitev Ustavnega sodišča o uporabi 183. člena ZPIZ-2 v vseh primerih nepravilno določene pokojninske osnove predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo. Tožena stranka je odločbo Ustavnega sodišča izvršila tako kot glasi in tožeči stranki odmerila višjo pokojnino vse od vloge, ki jo je tožeča stranka vložila pri toženi stranki.

13. Tožeča stranka vztraja, da je vložila zahtevek za novo odmero pokojnine že v letu 2001, kar pa ne drži. V letu 1996 je več delavcev podjetja A., med njimi tudi tožeča stranka, vložilo tožbo, s katero so zahtevali, da jim tožena stranka vrne plačane prispevke od plačanih delnic, ker ti niso bili upoštevani pri izračunu pokojninske osnove. Tožniki so s pripravljalno vlogo z dne 13. 1. 2001 postavili še podredni zahtevek, da je tožena stranka dolžna upoštevati plačane prispevke iz naslova delnic pri izračunu pokojninske osnove. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sodbo Ps 1654/96 z dne 20. 6. 2002 zavrnilo primarni zahtevek, tožbo glede podredno postavljenega zahtevka pa je zavrglo, ker ni bila podana procesna predpostavka za uveljavljanje sodnega varstva. Pri tem je tožnike poučilo, da lahko začnejo postopek pri toženi stranki, to pa je tožeča stranka storila šele z vlogo z dne 6. 6. 2011. 14. Zavzemanje revizije, da je treba vlogo z dne 13. 1. 2001 obravnavati kot zahtevo, podano pri toženi stranki, je zmotno. Upravni postopek se začne na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti na podlagi 127. člena ZUP. Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila le eno vlogo za ponovno odmero pokojnine in to 6. 6. 2011. Zato je pravilna odločitev sodišča, da gre tožeči stranki pravica do ponovne odmere pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, to je od 1. 7. 2011. Pripravljalne vloge, vložene na sodišču 13. 1. 2001, ni mogoče šteti za zahtevo, podano pri upravnem organu, ki bi bil na tej podlagi dolžan začeti upravni postopek. Ni mogoče sprejeti stališča, da se vsak zahtevek, vložen pri katerem koli organu oziroma sodišču, šteje za zahtevek v določeni upravni zadevi.

15. Revizija izpostavlja, da je tožena stranka nekaterim upokojencem priznala višjo pokojnino in jim izplačala pripadajoče razlike pokojnine, ko so jo z dopisom opozorili na nepravilnost, ne pa tudi njej. Uveljavlja kršitev načela enakosti. Kot sama navaja, je tožena stranka to storila na podlagi vloge, pisnega opozorila zavarovancev ali upokojencev, naslovljenega na toženo stranko. Tožeča stranka pa ni predložila nobenega dokaza, da je že pred 6. 6. 2011 vložila vlogo pri toženi stranki.

16. Ker revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilna in zakonita, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Glej tudi obrazložitev v 15. točki te sodbe. 3 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.