Jedro

Odločba o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivnega značaja, ker sodišče z njo spreminja osebni status človeka. Takšna odločba začne učinkovati, ko postane formalno pravnomočna. Nepravilen je zaključek, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, saj ni bilo upoštevano, da je bil postopek izveden predvsem v interesu nasprotne udeleženke.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v odločitvi o stroških postopka (pod III. izreka) spremeni tako, da se glasi: Nasprotna udeleženka M. Z. je dolžna povrniti predlagateljici M. Z. 247,64 EUR stroškov postopka, v roku 15 dni. Ostale stroške postopka trpita udeleženca vsak svoje.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki M. Z., rojeni 1. 2. 1927, delno odvzelo poslovno sposobnost za razpolaganje z nepremičnim premoženjem in s finančnimi sredstvi. Pod II je odločilo, da se ji odvzame pravica voliti in biti izvoljena, pod III pa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške tega postopka. Sodišče prve stopnje je tako zaključilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v katerem je zaslišalo tudi izvedenca psihiatrične stroke in ki je v mnenju navedel, da je ob pregledu nasprotne udeleženke ugotovil znake duševne motnje Demence Alzheimerjevega tipa s kasnim začetkom, da je stanje napredovalo oziroma je v zadnji fazi motnje, zato nasprotna udeleženka nima več sposobnosti logičnega sklepanja, odločanje je vezano na trenutni navdih ali sugestijo sogovornika, nima več lastnega mišljenja ali prepričanja, še manj pa je sposobna zastopati sama sebe. Zato je izvedenec navedel, da so pri njej motnje spomina tako izrazite, da tudi ni več sposobna samostojno skrbeti za prehrano, kurjavo in pranje. Ker je sodišče ugotovilo, da je njena sposobnost izraziti svojo voljo bistveno zmanjšana, ter da je manj zmožna razumeti pomen svojih dejanj in izjav ter pravne posledice, je odločilo, da se ji delno odvzame poslovna sposobnost. Sodišče je še ugotovilo, da je bila nasprotna udeleženka potom skrbnika nastanjena v domu starejših občanov na A. h., začasni skrbnik pa ureja vse posle s soglasjem Centra za socialno delo C. V posledici odvzema poslovne sposobnosti in ker je ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni več sposobna svobodno izraziti svojo voljo, ji je odvzelo tudi pravico voliti in biti voljen. O stroških postopka je odločilo v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP.

Predlagateljica se je zoper sklep pravočasno pritožila, izpodbija točko I in III sklepa, smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. V prvem delu sodišču očita, da ni odločilo o tem, od kdaj ta sklep učinkuje in meni, da bi sodišče moralo ugotoviti, da se ji sposobnost omeji z dnem vložitve predloga, to pa je bilo v januarju 2010. Po njenem obstaja realna možnost, da je nasprotna udeleženka po januarju 2010 sklepala pravne posle, ki so zmanjševali njeno premoženje. Ne strinja se tudi s stroškovno odločitvijo, ker bi si morale stroške izvedenca in stroške sodnih taks stranke razdeliti in ni pošteno, da sama krije vse stroške. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi.

Pritožba je delno utemeljena.

Postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti ureja Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), ki v 44. členu določa, da v postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Torej iz tega člena izhaja, da o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti odloča sodišče, kar pomeni, da mora izvesti postopek, ki ga določa ZNP, to je v skladu z določbami členov 45, ki pove kdo vloži predlog za odvzem poslovne sposobnosti, 46, ki določa kdo so udeleženci tega postopka in nadaljnjih členov, ki urejajo dolžnosti sodišča v tem postopku. 48. člen določa, da osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost pregleda izvedenec medicinske stroke. Sodišče nato odloča v skladu s določbo 50. člena, po katerem sodišče v primeru, če so izpolnjeni pogoji za odvzem poslovne sposobnosti glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti odvzame osebi poslovno sposobnost delno ali popolno. To pa pomeni, da mora sodišče po izvedenem postopku ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji za delni in popolni odvzem poslovne sposobnosti, le-to pa ugotovi s sklepom, ki ga po končanem postopku izda. Pravnomočen sklep o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti pošlje sodišče pristojnemu organu občinske skupnosti socialnega skrbstva in pristojnemu matičarju.

Odločba o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivnega značaja ker sodišče z njo spreminja osebni status človeka (ZNP čl.50). Takšna odločba začne učinkovati, ko postane formalno pravnomočna. Zato v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ni dolžnost sodišča, da ugotavlja, ali je bila oseba poslovno sposobna v času pred odločanjem, saj sodišče o tem ugotovi s pravnomočno odločbo. Šele po tem času je namreč ugotovljena poslovna nesposobnost te osebe.

Pritožbeno sodišče zato ni moglo slediti pritožbenim navedbam predlagateljice o tem, da bi moralo sodišče ugotoviti, da se odvzame poslovna sposobnost nasprotni udeleženki z dnem vložitve predloga. Predlagateljica ima druge možnosti, da ukrepa, v kolikor je nasprotna udeleženka razpolagala s premoženjem v času, preden ji je bila poslovna sposobnost omejena. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločalo o stroških postopka na podlagi 35. člena ZNP. Splošna določba je, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Če so nastali skupni stroški, odloči sodišče, v kakšnem razmerju jih udeleženci trpijo. Kadar pa je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev pa trpijo stroške ti udeleženci. V nepravdnem postopku torej velja načelo, da je odločilen interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Zato tudi velja, da mora praviloma vsak udeleženec dokončno sam trpeti svoje stroške. V postopku za odvzem poslovne sposobnosti ni posebne ureditve o stroških postopka, zato veljajo splošne določbe 35. člena ZNP. Pravico zahtevati povračilo stroškov postopka ima stranka le izjemoma, le v kolikor so ti nastali z neutemeljenimi predlogi ali po hudi krivdi ali po hudi krivdi, ali pa z očitno nepoštenim ravnanjem. Pritožnica pravilno opozarja, da postopek ni bil izveden v njenem interesu pač pa predvsem v interesu nasprotne udeleženke. Iz tega razloga je odločitev sodišča o tem, da trpi vsak udeleženec svoje stroške napačna. Ker je bil postopek za delni odvzem poslovne sposobnosti predvsem v korist nasprotne udeleženke je prav, da povrne predlagateljici 1/2 skupnih stroškov, to je stroškov za izvedenca in stroškov, ki jih je predlagateljica plačala za takse za predlog. V tem delu je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo čl. 35 ZNP, saj ni upoštevalo, da je bil postopek izveden izključno v interesu nasprotne udeleženke, prizadete osebe (tako tudi Jože Juhart, Civilno nepravdno pravo, splošni del, Ljubljana 1970, str.142). Pritožnica pritožbeno izpodbija le stroške izvedenca in takse in predlaga, da sodišče o teh stroških odloči tako, da se ti stroški razdelijo. V okviru pritožbenega predloga je pritožbeno sodišče odločilo, da 1/2 stroškov sodnih taks za predlog in stroškov nagrade za izvedenca predlagateljici povrne nasprotna udeleženka. V tem delu je pritožba utemeljena in je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje spremeniti kot izhaja iz izreka sklepa. Pritožnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.