Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Navedba, da obtoženec "ni nič kriv", ker da slednje izhaja iz izjave enega od sodnikov delavcem, ki so delali pri njem, pomeni izpodbijanje dejanskih zaključkov v zvezi z utemeljenim sumom. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja pa ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP).
Zahteva zagovornice obt. K.K. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.
Senat Okrožnega sodišča v Celju je s sklepom z dne 20.03.2002 na podlagi določbe 2. odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) podaljšal pripor zoper obt. K.K. iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Višje sodišče v Celju je s sklepom z dne 03.04.2002 zavrnilo pritožbo zagovornice obt. K.K. kot neutemeljeno.
Obtoženčeva zagovornica, odvetnica M.N. iz C., je zoper navedeni pravnomočni sklep vložila dne 08.04.2002 zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov po 4. odstavku 420. člena ZKP v zvezi z razlogi 2. in 3. točke 1. odstavka 420. člena istega zakona.
Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi pritožbi obtoženca zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju z dne 20.03.2002 in pripor zoper njega odpravi.
Vrhovna državna tožilka K.U.K. v odgovoru, podanem v skladu z določbo 2. odstavka 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo zagovornice obt. K.K. za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno. Navaja, da zatrjevanje obtoženčeve zagovornice, da so bili ukrepi po Zakonu o policiji in POMSI odrejeni nezakonito, ker se ne nanašajo na obravnavano kazensko zadevo, ampak na umor v T., ni utemeljeno. Iz podatkov spisa, kjer sodišče obravnava kazniva dejanja mamil po obtožbi Skupine državnih tožilcev za posebne zadeve, natančno izhaja, da so se ukrepi izvajali v skladu z določili ZKP, da so bile izdane vse potrebne odredbe in da je bila prav na osnovi izsledkov teh ukrepov vložena obtožba zoper K.K. in druge obtožence. Iz druge kazenske zadeve iztrgane izjave državnega tožilca ni mogoče razumeti tako, kot to navaja obtoženčeva zagovornica, da so bili ukrepi odrejeni zaradi umorov v T. in da je obdolženec le zato v priporu. Obe sodišči sta v izpodbijanih sklepih obstoj pripornih razlogov glede K.K. pravilno ugotovili.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja razloga 2. in 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, vendar ne navaja konkretno, katere bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP so podane, prav tako ne, katere so druge kršitve določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa. Iz njene obrazložitve je mogoče povzeti, da vložnica zahteve v bistvu napada presojo podatkov in dokazov, na podlagi katerih je sodišče zaključilo, da je še vedno izkazan obstoj utemeljenega suma v smeri storitve kaznivega dejanja, katerega je obt. K.K. obtožen. V zvezi s tem navaja, da so posebni ukrepi bili uvedeni in izvajani z njihovo zlorabo, ker so bili namenjeni realizaciji akcije "S.", to je raziskave umorov v T. Ocenjuje, da utemeljen sum ni podan, ker ni podprt z dokazi. Vse, kar obstaja kot podlaga za podaljševanje pripora, je policijsko delovanje, katerega namen in izvedba nima nobene zveze z očitki iz obtožnice.
Pravnomočni sklep se v zvezi z zaključkom o obstoju utemeljenega suma opira na zoper obtoženca vloženo pravnomočno obtožnico in na dokaze, ki so v njej navedeni, tudi na izpise telefonskih pogovorov, ki so bili pridobljeni z izvajanjem posebnih ukrepov, izdanih po pristojnem Okrožnem sodišču v Celju. Iz posebnih ukrepov, odrejenih zoper obt. K.K. in tudi ostale obtožence, je razvidno, da je njihovo izvajanje potekalo glede kriminalne dejavnosti, povezane z izvrševanjem kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 2. in 1. odstavku 196. člena KZ. Zato nasprotne trditve zahteve, ki se opirajo na izjavo višjega državnega tožilca v Celju, dano v drugi kazenski zadevi, ki teče zoper obtoženca in jo razlagajo v nasprotju s podatki spisa, niso utemeljene. Prav tako ne nakazovanje, da rezultati izvajanja posebnih ukrepov ne dajejo podlage za zaključek o obstoju utemeljenega suma, zaradi česar niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji za podaljšanje pripora.
Po podatkih spisa so odredbe o nadzoru telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem telefonskih pogovorov bile izdane v skladu z določbami 150. in 152. člena ZKP. Glede na izsledke, pridobljene s temi ukrepi in povezane s podatki in dokazi, ki se nanašajo na kriminalno dejavnost ostalih obtožencev, je presoja pravnomočnega sklepa, da je obtoženec utemeljeno sumljiv storitve obravnavanega kaznivega dejanja, pravilna. Ob takšnem stanju stvari ni mogoče izvajanim posebnim ukrepom in na njihovi podlagi ugotovljenim podatkom in dokazom odvzeti tiste vrednosti, ki jim jo daje pravnomočni sklep v zvezi z zaključkom obstoja utemeljenega suma. Posebej še, ker po vloženi obtožnici v dokaznem pogledu niso nastopile takšne spremembe, ki bi lahko bistveno vplivale na navedeni zaključek.
Sodišče je ugotovilo obstoj utemeljenega suma, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje in tudi, da sta še vedno podana priporna razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, glede katerih zahteva za varstvo zakonitosti ne izpodbija presoje napadenega sklepa. Takšna odločitev je v skladu z določbami 1. in 3. točke 1. odstavka 201. člena in 2. odstavka 207. člena ZKP ter ji zato ni mogoče očitati nezakonitosti. Navedba, da obt. K.K. "ni nič kriv", ker da slednje izhaja iz izjave enega od sodnikov delavcem, ki so delali pri njem, pomeni izpodbijanje dejanskih zaključkov v zvezi z utemeljenim sumom. S tem pa zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi katere ni mogoče vložiti tega izrednega pravnega sredstva (2. odstavek 420. člena ZKP).
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje vložnica zahteve. Zato je zahtevo zagovornice obt. K.K. za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).