Jedro

Določbe 74., 75. ter 76. člena ZVPot so bile dne 21. 10. 2017, ko je stopil v veljavo ZKolT, razveljavljene in so se uporabljale še šest mesecev od uveljavitve citiranega zakona. ZKolT, ki razveljavlja določbo 74. člena ZVPot, ne vsebuje prehodnih določb glede postopkov, ki so bili ob uveljavitvi zakona že začeti po 74. členu ZVPot in se po izteku šestmesečnega roka po uveljavitvi ZKolT uporabljajo procesne določbe novega zakona tudi v prej začetih postopkih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (tožnica) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je imela tožnica v času vložitve tožbe koncesijo za izvajanje javne službe obveščanja in izobraževanja potrošnikov, kot je navedlo sodišče, vendar ni imela koncesije za vlaganje opustitvenih tožb na podlagi 74 in 75. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot). Niti ZVPot, niti Zakon o kolektivnih tožbah (ZKolT) ne določata, da je pogoj za vložitev opustitvene tožbe javno pooblastilo. Pravica do vložitve tožbe ni omejena na potrošniške organizacije z javnimi pooblastili. Predmet spora ni v zvezi z opravljanjem nalog koncesije za izvajanje javne službe obveščanja in izobraževanja potrošnikov, zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih. Razlaga sodišča, da določba 65. člena ZKolT pomeni uporabo določb ZKolT tudi za odločanje v postopkih, začetih pred njegovo uveljavitvijo, ni pravilna. Za presojo stvarne pristojnosti je treba uporabiti določbe, ki so veljale ob vložitvi tožbe 19. 5. 2017 in ne sedaj veljavnih določb ZKolT, ker ta ne vsebuje določb, ki bi dovoljevale njegovo retroaktivno uporabo. Določba 65. člena se namreč nanaša na časovno določitev uporabe novih procesnih instrumentov, tj. kolektivnih tožb, za že nastale zahtevke iz kršitev, ki so nastale pred uveljavitvijo zakona. Prvotno je ta člen vseboval prepoved uporabe novega mehanizma za oškodovanja, ki so nastala pred uveljavitvijo zakona. Nato je bilo besedilo 65. člena ob prvem branju v državnem zboru spremenjeno, sedaj je možno uveljavljati odškodninske zahtevke tudi iz oškodovanj oziroma kršitev, ki so nastale že pred uporabe ZKolT. 65. člen tako ne ureja retroaktivne veljavnosti oziroma uporabe določb ZKolT za postopke, ki so se že začeli pred uporabo ZKolT. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in odloči, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

3. Tožena stranka (toženka) v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba tožnice vsebuje navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga. Navedena je opravilna številka zadeve in datum prejema sklepa v tej zadevi (ki je edini sklep v tej zadevi) in so drugačne pritožbene navedbe ter zatrjevanja o nepopolni pritožbi ter potrebnem zavrženju le-te neutemeljeni.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilna. Sodišče je pravilno zaključilo, da za odločanje o zadevi ni stvarno pristojno. V skladu z 19. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se uporablja za odločanje v tej zadevi,1 mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bile določbe 74. in 75 (ter 76.) člena ZVPot dne 21. 10. 2017, ko je stopil v veljavo ZKolT, razveljavljene in so se uporabljale še šest mesecev od uveljavitve citiranega zakona. ZKolT, ki razveljavlja določbo 74. člena ZVPot, ne vsebuje prehodnih določb glede postopkov, ki so bili ob uveljavitvi zakona že začeti po 74. členu ZVPot in se po izteku šestmesečnega roka po uveljavitvi ZKolT uporabljajo procesne določbe novega zakona tudi v prej začetih postopkih. Že iz tega razloga je zaključek, da Okrajno sodišče v Ljubljani za odločanje o predmetni tožbi ni stvarno pristojno, pravilen. Po vsebini namreč tožba tožnice predstavlja kolektivno tožbo iz 51. člena ZKolT. Za odločanje o takšni tožbi so v skladu s šestim členom ZKolT pristojna okrožna sodišča na sedežu višjih sodišč, v konkretnem primeru Okrožno sodišče v Ljubljani.

7. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna že iz navedenih razlogov, na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ne odgovarja ter se hkrati tudi ne izjasnjuje o obširnih navedbah toženke iz odgovora na pritožbo.

8. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odvisna od odločitve o glavni stvari, zato je pridržana za končno odločbo.

1 Ker se je postopek začel pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-E, se uporabljajo določbe ZPP, veljavne pred začetkom veljave ZPP-E.