Jedro

Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enak pravni učinek kot pravnomočna sodba (učinek res iudicata). S priznanjem terjatve je tožeča stranka izgubila pravni interes za nadaljevanje te pravde.

Terjatve iz naslova stroškov tekočega pravdnega postopka upnikom v stečajnem postopku ni treba prijaviti, niti kot pogojne.

Terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: „Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 11207/2015 z dne 5. 2. 2015 se v prvem odstavku izreka razveljavi in se v delu, ki se tiče glavnice 11.281,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 2. 2015 do plačila, tožba zavrže, v preostalem delu pa se postopek zaradi umika tožbe ustavi.

Navedeni sklep o izvršbi ostane v veljavi v tretjem odstavku izreka glede izvršilnih stroškov.“

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 816.99 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka do plačila.

III. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 819,00 EUR v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 11207/2015 z dne 5. 2. 2015 v prvem odstavku izreka delno glede zneska glavnice 11.281,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 2. 2015 do plačila, v preostalem delu prvega odstavka pa je navedeni sklep zaradi umika tožbe razveljavilo in v tem delu postopek ustavilo, v celoti pa vzdržalo v veljavi v tretjem odstavku glede izvršilnih stroškov (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 816,99 EUR, v primeru zamude s plačilom pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožena stranka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Obe stranki sta priglasili pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Postopek v tej zadevi se začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine dne 4. 2. 2015 in se po vložitvi ugovora zoper 5. 2. 2015 izdani sklep o izvršbi nadaljeval v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je o zahtevku odločilo brez razpisa glavne obravnave dne 27. 10. 2016. Pritožba utemeljeno opozarja, da se je zoper toženo stranko dne 23. 12. 2015 začel stečajni postopek, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 000. Na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP se zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad stranko postopek prekine in se lahko nadaljuje le, ko ga stečajni upravitelj prevzame, oziroma, ko ga sodišče pozove, da to stori (prvi odstavek 208. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13. 2. 2017 ugotovilo, da je postopek zoper toženo stranko prekinjen z dnem 23. 12. 2015 in da se nadaljuje z dnem 25. 8. 2016, ko je bil objavljen sklep o preizkusu terjatev stečajnega dolžnika (tožene stranke). Na podlagi drugega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) namreč razlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev.

5. Drugi odstavek 207. člena ZPP določa, da, dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Izpodbijana sodna odločba je bila torej izdana v času prekinitve postopka. Iz tega razloga bi jo bilo treba razveljaviti, vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da je navedena kršitev postopka odpravljiva z izdajo sodbe Višjega sodišča, ki sicer spreminja sodbo sodišča prve stopnje, vendar je izrek je oblikovan tako, da v celoti nadomešča izpodbijano sodbo.

6. Po vpogledu v stečajni spis St 000 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka terjatve, ki so predmet tega postopka (to so terjatve na podlagi sklepa o izvršbi VL 11207/2015 z dne 5. 2. 2015) prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je upraviteljica terjatev tožeče stranke pod zaporedno številko 32 v celoti priznala in da te terjatve tudi ni prerekal nihče izmed drugih upnikov. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enak pravni učinek kot pravnomočna sodba (učinek res iudicata). S priznanjem terjatve je tožeča stranka izgubila pravni interes za nadaljevanje te pravde (osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP). Ker tožeča stranka že ima izvršilni naslov za svojo terjatev (končni seznam preizkušenih terjatev), o tej terjatvi ni več mogoče ponovno odločati. Zaradi podane absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je zato višje sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izdani sklep o izvršbi razveljavilo glede odločitve o glavni stvari ter tožbo v tem delu zavrglo (tretji odstavek 354. člena ZPP).

7. Nima pa prav pritožba, da je nepravilna odločitev o stroških izvršilnega in pravdnega postopka, oz. da bi bila takšna odločitev nepravilna tudi, če bi bilo sodišče prve stopnje seznanjeno z dejstvom, da se je zoper toženo stranko začel stečajni postopek, v katerem je bila terjatev tožeče stranke priznana, in ga ustrezno upoštevalo. Tožeča stranka v stečajnem postopku tožene stranke ni prijavila terjatve iz naslova izvršilnih in pravdnih stroškov tega postopka. Vprašanje, ali morajo upniki (tožniki) v primerih, ko se tekom pravdnega postopka začne stečajni postopek nad toženo stranko, v stečajnem postopku prijaviti tudi terjatev iz naslova stroškov postopka; ali torej stroški postopka delijo usodo navadnih terjatev ali pa se uvrščajo med stroške stečajnega postopka; je v sodni praksi že dalj časa odprto in do danes ni enotno rešeno. Po nekaterih odločbah višjih sodišč je treba terjatev iz naslova stroškov prijaviti kot pogojno terjatev (VSL I Cpg 1983/2014, I Cp 1181/2015, II Cp 1563/2015). Nasprotno stališče, da to ni potrebno, ker terjatev iz naslova stroškov pravdnega postopka nastane šele s končno odločbo v pravdnem postopku, do katere pride po začetku stečajnega postopka in zato deli usodo stroškov stečajnega postopka, pa je zavzeto tudi v razmeroma številnih odločbah (I Cp 239/2017, I Cpg 941/2016, I Cpg 123/2016, I Cpg 242/2017). Pritožbeno sodišče je pritrdilo slednjim, da terjatve iz naslova stroškov tekočega pravdnega postopka upnikom v stečajnem postopku ni treba prijaviti, niti kot pogojne. Po splošnem pravilu iz 252. člena ZFPPIPP nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. ZFPPIPP nadalje v 296. in 289. členu določa, katerih terjatev ni treba prijaviti oziroma, katere je treba prijaviti, čeprav do začetka stečajnega postopka še niso nastale. Iz citiranih zakonskih določb izhaja, da je zakon tako glede osnovnega pravila kot izjem izjemno določen. Kar je tudi razumljivo, saj mora biti naslovnikom (imetnikom različnih terjatev do tožnika), povsem jasno, katere terjatve morajo prijaviti v postopku zaradi insolventnosti in katerih ni treba. Širiti z razlago primere obvezne prijave terjatve izven točno določenih zakonskih okvirjev vnaša po mnenju pritožbenega sodišča negotovost v pravni red. Določba 3. točke drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP, na katero se sklicujejo nasprotna stališča, pa ne daje odgovora na vprašanje, kdaj nastanejo stroški z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku. Pritožbeno sodišče se pridružuje mnenju, da terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu.

8. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče sledilo odločitvi prvostopnega sodišča v delu, ki se nanaša na stroške izvršilnega in pravdnega postopka. Do navedenih stroškov (ki so vsi nastali do prekinitve postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka nad toženo stranka) je tožeča stranka upravičena na podlagi 165. člena ZPP, saj je tožena stranka dala povod za tožbo in tudi ni priznala tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Zaradi neumika tožbe s strani tožeče stranke pa v postopku na prvi stopnji niso nastali nobeni stroški.

9. Ker je tožena stranka s pritožbo v pretežnem delu uspela, je upravičena do povračila pritožbenih stroškov, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo v višini takse za pritožbo in stroškov sestave pritožbe po Odvetniški tarifi.