Jedro

Zaradi kratkega roka, v katerem mora sodišče o predlogu odločiti, nasprotnemu udeležencu ni mogoče odvzeti pravice, da se o njem izjavi. Tudi v postopku imenovanja posebnega revizorja je potrebno dati udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev, še preden se o predlogu odloči. Le tako se zagotavlja pravica do enakih možnosti udeležencev oziroma njihova komplementarnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: „1. Za posebnega revizorja družbe E. – F. I. družba pooblaščenka se imenuje K., d.o.o. Ljubljana, ki naj z vidika gospodarnosti in ekonomske utemeljenosti poslovne odločitve ter poštenega, skrbnega in vestnega ravnanja uprave in nadzornega sveta nasprotnega udeleženca preveri vodenje naslednjih postopkov in poslov: a) pridobitve delnic F. I. – M., d.o.o., s strani družbe F. I., d.d., v letu 2007; b) dokapitalizacije družbe F. I. – M., d.o.o., s strani družbe F. I., d.d., v letu 2007; c) pridobitve deleža družbe F. I., d.d., v L. M., d.d.; d) prevrednotenja nepremičnin v letu 2008 v skupini podjetij, v katero sodi E. – F. I. družba F. I., d.d., kot obvladujoča družba, njena odvisna družba F. I., d.d., ter njene odvisne družbe V., d.o.o., G.-K., d.o.o., F. I. - M., d.o.o., F.-E., d.o.o., I. B., d.d., M. K., d.d., L. M., d.d. 2.) Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 8 dni od prejema tega sklepa založiti predujem za posebnega revizorja v znesku 15.000,00 EUR na račun naslovnega sodišča, sicer pa sodišče ta znesek od nasprotnega udeleženca izterjalo po uradni dolžnosti.

3.) Imenovani posebni revizor mora svoje poročilo pripraviti v roku 3 mesecev od dneva izdaje tega sklepa o imenovanju in po končani reviziji sodišču predložiti stroškovnik za opravljeno delo.“ S popravnim sklepom opr. št. Ng 17/2010 – 7 z dne 07. 06. 2010 je spremenilo točko 1 a izreka sklepa z dne 27. 05. 2010, tako da je tekst te nadomestilo z besedilom: „pridobitve delnic F. I., d.d. s strani E. - F. I., družba pooblaščenka d.d. kot pridobitelja od družbe N., d.o.o. kot odsvojitelja v letu 2008.“ Nasprotni udeleženec je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za postavitev posebnega revizorja zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je kršilo načelo obojestranskega zaslišanja, ker nasprotnemu udeležencu ni vročilo predloga za imenovanje posebnega revizorja v odgovor. Zaradi kratkega roka, v katerem mora sodišče o predlogu odločiti, nasprotnemu udeležencu ni mogoče odvzeti pravice, da se o njem izjavi. Tudi v postopku imenovanja posebnega revizorja je potrebno dati udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev (4. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP v zvezi s 50. členom Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1), še preden se o predlogu odloči. Le tako se zagotavlja pravica do enakih možnosti udeležencev oziroma njihova komplementarnost. Izjeme od tega načela, predvidene v 2. odstavku 4. člena ZNP zakon ne določa. Podana je torej bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP.

Ker pritožbeno sodišče navedene kršitve glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, mu je navedeno narekovalo vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s 37. členom ZNP).

Pritožbeno sodišče sicer sprejema stališče prvostopnega sodišča, da je v danem primeru podana predpostavka za imenovanje posebnega revizorja po 2. odstavku 318. člena ZGD. Čeprav iz zapisa določbe 2. odstavka 318. člena ZGD-1 izhaja, da manjšinski delničarji lahko sodno uveljavijo pravico, da sodišče imenuje posebnega revizorja le, če skupščina predlog za imenovanje zavrne, pa vendarle te določbe ni mogoče razlagati dobesedno tako, kot je zapisana. ZGD s to določbo daje v primeru, če posebnega revizorja ni imenovala skupščina, manjšinskim delničarjem posebno pravico, da dosežejo preveritev vodenja posameznih poslov, v kolikor izkažejo vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta. Pri tem ni pomembno, kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, zakaj skupščina ni imenovala posebnega revizorja, temveč le, da ga ni imenovala. Razlaga, ki jo ponuja pritožnik, da obstaja predpostavka za imenovanje posebnega revizorja po 2. odstavku 318. člena ZGD-1 le, v kolikor je bila skupščina opravljena, bi lahko privedla do izigravanja pravice manjšinskih delničarjev po 2. odstavku 318. člena ZGD-1 prav v primeru, kot je obravnavani, ko je bila skupščina, na kateri naj bi se odločalo o tem, preklicana. Do enake situacije bi lahko prišlo v primeru sklica skupščine po pooblastilu sodišča na zahtevo manjšine po 3. odstavku 296. člena ZGD-1. Zato možnost takšnega sklica ne more biti argument v prid stališču, ki ga zastopa pritožnik.

Pritožniku torej ni moč pritrditi, da že prva predpostavka za postavitev posebnega revizorja po 2. odstavku 318. člena ZGD-1 ni podana.

Poleg tega iz trditev pritožnika izhaja, da je bila skupščina, na kateri naj bi se odločalo o predlogu za imenovanje posebnega revizorja celo opravljena (čeprav je bila preklicana – v zakonitost oprave in preklica skupščine se pritožbeno sodišče ne bo spuščalo), vendar se o predlaganih sklepih na predlog večinskega delničarja ni glasovalo. Odločanje o njih je bilo torej smiselno odloženo.

Pritožbeno sodišče je zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zaradi narave ugotovljenih kršitev pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe.

Prvostopno sodišče naj v ponovljenem postopku odpravi ugotovljene pomanjkljivosti in nasprotnemu udeležencu omogoči, da se izjavi o predlogu predlagatelja. Za odločitev, ki jo bo sprejelo, naj poda jasne razloge, saj v izpodbijanem sklepu razlogov za sklep, da je predlagatelj dokazal, da obstaja vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta ni niti podalo, na kar utemeljeno opozarja pritožnik. Opredeli naj se do vseh pravnorelevantnih trditev, ki jih bo oziroma jih je že podal nasprotni udeleženec.